Verjetnostna analiza visokovodnih konic z metodo vrednosti nad izbranim pragom in z metodo letnih maksimumovBezak, Nejc (Avtor) Šraj, Mojca (Mentor) Brilly, Mitja (Komentor) gradbeništvoUNIHSPOT metodaverjetnostna analizavisoke vodePoplave so redek in izredno dinamičen pojav. V Sloveniji se poplave praviloma dogajajo zaradi intenzivnih padavin. Za zmanjšanje ogroženosti pred poplavami izvajamo aktivne in pasivne ukrepe, za katere potrebujemo verjetnostne analize visokih vod. Ker lahko poplave ogrožajo tudi človeška življenja, je potrebno verjetnostne analize izvesti kvalitetno in zanesljivo. Verjetnostna analiza visokih vod se najpogosteje dela z metodo letnih maksimumov ali z metodo vrednosti konic nad izbrano mejno vrednostjo - pragom (POT metodo). Metoda letnih maksimumov je precej enostavna za uporabo, medtem ko je pri POT metodi potrebno izbrati ustrezne pogoje neodvisnosti in določiti primerno vrednost praga. Prav zaradi teh lastnosti se POT metoda v praksi uporablja redkeje kot metoda letnih maksimumov. Pri POT analizi upoštevamo vse dogodke nad določeno vrednostjo praga. Pri metodi letnih maksimumov vzorec sestavljajo le največji letni pretoki. V diplomski nalogi je najprej predstavljeno teoretično ozadje obeh metod ter njune prednosti in slabosti. Sledi opis statističnih testov, ki se lahko uporabijo za določitev najustreznejše porazdelitvene funkcije ali testiranje hipotez in enačbe, s katerimi lahko določimo intervale zaupanja za ocenjene vrednosti pretokov. V praktičnem delu naloge smo za vodomerno postajo Litija 1 na reki Savi naredili verjetnostno analizo visokovodnih konic z metodo letnih maksimumov in s POT metodo. Pri verjetnostni analizi smo uporabili različne najpogosteje uporabljene porazdelitvene funkcije in tri različne načine ocenjevanja parametrov porazdelitev: metodo momentov, metodo L-momentov in metodo največjega verjetja. POT metodo smo naredili za različne vrednosti praga in analizirali vpliv vrednosti praga na rezultate. Z uporabo testov smo določili porazdelitveno funkcijo in metodo ocenjevanja parametrov, ki sta dali najboljše rezultate. Na podlagi priporočil različnih tujih avtorjev, smo poskušali določiti optimalno vrednost praga. Rezultate POT metode in metode letnih maksimumov smo primerjali in ugotovili, da je POT metoda dala boljše rezultate kot metoda letnih maksimumov. Pri metodi letnih maksimumov se je za najbolj učinkovito izkazala logaritemsko Pearsonova porazdelitev tipa 3, kjer so bili parametri ocenjeni z metodo L-momentov. Rezultati metode L-momentov so bili pri večini porazdelitev boljši, kot rezultati metode momentov in metode največjega verjetja.[N. Bezak]20122015-07-10 10:18:24Diplomsko delo32640UDK: 519.21:551.577:627.51(043.2)COBISS_ID: 5956193sl