<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Razvoj večkriterijskega modela za celovito ocenjevanje stanovanjskih enot</dc:title><dc:creator>Kne,	Anžej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šelih,	Jana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>gradbeništvo</dc:subject><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>kakovost stanovanjskih enot</dc:subject><dc:subject>celovito ocenjevanje stanovanjskih enot</dc:subject><dc:subject>večkriterijski model za podporo odločanju</dc:subject><dc:subject>nepremičninski trg</dc:subject><dc:description>Slovenski nepremičninski trg, še zlasti stanovanjski, je v zadnjih dveh desetletjih doţivljal velike
spremembe. Zaradi povečane kupne moči in potreb kupcev je za to obdobje značilno predvsem
izjemno povečanje obsega gradnje. Opisani pojav lahko vodi k nezadovoljivi kakovosti gradbenih
objektov.
V magistrskem delu obravnavamo kakovost stanovanjskih enot z vidika potencialnih kupcev, ki ţelijo
vedeti, kaj lahko pričakujejo za svoj denar. V zvezi s tem identificiramo tiste zahteve kupcev oz.
lastnosti stanovanjskih enot, zaradi katerih potencialni kupci po njih povprašujejo in ki torej
predstavljajo kakovost stanovanjske enote. Za določitev nivoja kakovosti posamezne stanovanjske
enote uporabimo večkriterijski model, ki ga sestavljajo hierarhično razdeljeni kriteriji (parametri) v
štirih nivojih. Na prvem nivoju nastopa pet glavnih kriterijev: lokacija, arhitektura, tehnična kakovost,
bivalno ugodje ter energetska učinkovitost. Lokacija izraţa vpliv okolice na stanovanjsko enoto in ker
je praviloma ne moremo bistveno spreminjati, jo obravnavamo kot vrsto nepremičninskega potenciala.
Arhitektura kot dodana vrednost stavbi je prav tako predpogoj za prijetno in kakovostno bivanje.
Tehnična kakovost, bivalno ugodje ter energetska učinkovitost pa predstavljajo stavbno materijo,
katere kakovost se prepozna po tehnološkem napredku. S pomočjo večkriterijskega modela za
posamezno stanovanjsko enoto določimo skupno oceno na osnovi stopenjske lestvice, ki izraţa
doseţen nivo lastnosti stanovanjske enote. Dobljeni rezultati so medsebojno primerljivi ne glede na
vrsto stanovanjske enote. Stopnje so definirane tako, da s stopnjo 1 ocenimo stanje, ki praviloma
izpolnjuje zahteve veljavne slovenske zakonodaje, zgornja meja ocenjevanja (stopnja 5) pa je
največkrat določena na osnovi meril, ki jih utemeljimo v magistrskem delu.
Uporabnost predlaganega modela prikaţemo na dveh izbranih primerih stanovanjskih enot v
večstanovanjskem objektu ter izvedeni parametrični analizi. V prvem primeru se stanovanjska enota
nahaja v urbanem okolju, v drugem primeru pa v manjšem kraju v bliţini Ljubljane. Rezultati kaţejo,
da je skupna ocena stanovanjske enote v prvem primeru res nekoliko višja, vendar pa ima ob
upoštevanju razmerja med njeno celovito kakovostjo in ceno enota iz drugega primera prednost.</dc:description><dc:publisher>[A. Kne]</dc:publisher><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2015-07-10 10:17:26</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>32551</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 316.334.52:332.27(043.3)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5570145</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
