<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Ocena potresne odpornosti dvoetažnega poslovnega objekta na območju Kamnika</dc:title><dc:creator>Jamšek,	Aleš	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dolšek,	Matjaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>gradbeništvo</dc:subject><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>UNI</dc:subject><dc:subject>B-GR</dc:subject><dc:subject>potresno inženirstvo</dc:subject><dc:subject>potresnoodporno projektiranje</dc:subject><dc:subject>armiranobetonski okvir</dc:subject><dc:subject>opečna polnila</dc:subject><dc:subject>Evrokod</dc:subject><dc:subject>ETABS</dc:subject><dc:subject>SAP2000</dc:subject><dc:description>V diplomski nalogi naredimo potresno analizo dvoetažne armiranobetonske skeletne stavbe z opečnimi polnili na območju Kamnika. Zgradba je bila projektirana leta 1978 z upoštevanjem takrat veljavnega pravilnika za gradnjo objektov na potresnih območjih. V prvem delu diplomske naloge smo povzeli osnovne člene pravilnika, ki je bil veljaven v času projektiranja konstrukcije, in nato še izbrana pravila Evrokoda s poudarkom na vrednotenju vpliva opečnih polnil v procesu projektiranja konstrukcije. Za obravnavano konstrukcijo smo potresne sile računali po obeh standardih, pri čemer smo v primeru uporabe Evrokoda 8 račun naredili z upoštevanjem treh različnih modelov konstrukcije. V osnovnem modelu smo za grede upoštevali kvadratne prereze gred ter zanemarili vpliv opečnih polnil. V ostalih dveh modelih smo grede modelirali z upoštevanjem sodelujoče širine plošče pri čemer smo enkrat vpliv opečnih polnil zanemarili, drugič pa smo jih modelirali z nadomestnimi diagonalami. Vse analize smo vršili s programom ETABS in SAP2000. Ugotovili smo, da so bile projektne potresne sile po pravilniku, ki je veljal v času projektiranja objekta, približno trikrat manjše od potresnih sil izračunanih po Evrokodih. Posledično znaša količine vzdolžne armature v stebrih pritličja približno petino računsko potrebne armature po Evrokodih, v zgornjem nadstropju pa približno tretjino potrebne vzdolžne armature po Evrokodih. Razlika bi bila še večja, če bi pri projektiranju stebrov in gred upoštevali vsa določila metode načrtovanja nosilnosti, ki jih predvideva Evrokod 8. Upoštevanje polnil pri modeliranju konstrukcije, je zmanjšalo nihajni čas od 25% do 50% glede na nihajni čas okvirne konstrukcije, vendar so projektne potresne sile za obravnavan primer stavbe ostale nespremenjene.</dc:description><dc:publisher>[A. Jamšek]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2015-07-10 10:15:56</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>32425</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 004:624.042.7(497.4)(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 6838113</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
