<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Preložitev ceste G2 v Grobelnem - Idejna študija variant</dc:title><dc:creator>Krištof,	Petra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Juvanc,	Alojzij	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>gradbeništvo</dc:subject><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>UNI</dc:subject><dc:subject>glavna cesta</dc:subject><dc:subject>trasa</dc:subject><dc:subject>nivojsko križanje z železnico</dc:subject><dc:subject>prometno-tehnični kriterij</dc:subject><dc:subject>prometno-ekonomski kriterij</dc:subject><dc:subject>regionalni razvoj</dc:subject><dc:description>Naselje Grobelno leži na meji med Občino Šentjur na zahodu in Občino Šmarje pri Jelšah na vzhodu. Jedro naselja tvori pozidava, ki se je izoblikovala ob križanju ceste in železnice. Urbane razmere so se v naselju s povečanjem cestnega in železniškega prometa poslabšale, prisotni pa so tudi vsi ostali negativni vplivi na bivalno okolje. Glavna cesta predstavlja povezavo Šmarja pri Jelšah in Rogaške Slatine v smeri Celja in osrednje Slovenije. V območju Grobelnega večkrat nivojsko križa železniško progo, kar predstavlja oviro v prometu, bivalnem okolju, pa tudi v regionalnem razvoju prostora. Diplomska naloga obsega izdelavo in preučitev idejnih rešitev izvennivojskega križanja, primerjavo glede na prometno - tehnične, prometno – ekonomske in prostorske kriterije, ter predlog najustreznejše rešitve. V nalogi sem izdelala med seboj tri neodvisne variante ceste G2-107/1275 z izvennivojskimi križanji z glavno in regionalno železniško progo ter navezavo na obstoječe cestno omrežje. Izdelala sem tudi rešitve priključkov lokalnih cest, dostopov in dovozov in vseh tangiranih priključkov, ki so zaradi preložitve glavne ceste neuporabni. Kot podlago za projektiranje sem uporabila temeljni topografski načrt ter ortofoto. Osrednji del obravnavanega prostora je ravnina – dolinsko dno, ki ga oblikuje sotočja Slomščice in levega pritoka Šentviškega potoka. Značilna je reliefna razgibanost, dolino na severni in južni strani obrobljajo griči. Kmetijske površine so pretežno na prisojnih legah, osojna pobočja pa poraščena z gozdom. Dolinsko dno tvorijo kmetijske površine in mokrotni travniki. Zaradi neposredne bližine potokov na tem območju ni priporočljiva gradnja podvozov pod železnico. Da bi odkrili potenciale območja in upoštevali specifičnost prostorske situacije, moramo prostor najprej spoznati. Problemske analize izpostavijo prednost območja, ki jih je smiselno izkoristiti, kot tudi pomanjkljivosti, ki zahtevajo sanacijo. Vsaka specifična prostorska situacija se umešča v širši družbeni kontekst in razkriva teme
in problematiko, s katerimi se danes sooča stroka. Osvetlitvi širšega konteksta je namenjen
teoretični del naloge.</dc:description><dc:publisher>[P. Krištof]</dc:publisher><dc:date>2006</dc:date><dc:date>2015-07-10 10:11:37</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>32078</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 625.72:711.73(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 3189345</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
