<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Modeliranje neidealnih stikov med konstrukcijskimi elementi</dc:title><dc:creator>Koren,	David	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Brank,	Boštjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Zupan,	Dejan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>gradbeništvo</dc:subject><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>UNI</dc:subject><dc:subject>modeliranje</dc:subject><dc:subject>nelinearne vzmeti</dc:subject><dc:subject>geometrijsko nelinearna analiza</dc:subject><dc:subject>uklonska analiza</dc:subject><dc:subject>sestavljeni nosilec</dc:subject><dc:subject>zdrs med sloji</dc:subject><dc:subject>togost</dc:subject><dc:subject>strižna napetost</dc:subject><dc:description>V diplomski nalogi so najprej predstavljeni nelinearni kontaktni končni elementi, ki jih ponuja komercialni računalniški program SAP2000 (»Nllink« elementi). Na enostavnih primerih je prikazano delovanje najbolj tipičnih izmed njih: linearne in nelinearne osne vzmeti, osne vzmeti tipa »Gap«, »Hook« in »Plastic« ter linearne in nelinearne strižne in zasučne vzmeti. V nadaljevanju pa so le-te uporabljene za modeliranje obnašanja gradbenih konstrukcijskih elementov z neidealnimi stiki, med katerimi so detajlno predstavljeni stiki med sloji slojevitih nosilcev (konzola, T nosilec, žebljani I nosilec) in nelinearni kontakti, ki se pojavljajo v podporah oziroma pri temeljenju (nosilec, temeljna plošča). Na koncu je prikazan še primer analize razpokane kamnite stene modelirane z vzmetmi. Uporabljene so različne vrste analiz: linearna analiza, nelinearna analiza (geometrijsko linearna in geometrijsko nelinearna) ter uklonska analiza. Dobljene rezultate primerjamo tudi z rešitvami iz literature in v večini primerov dosežemo zelo dobro ujemanje. Izkaže se, da se z opisanim principom modeliranja (upoštevanje neidealnosti stika) mnogo bolj približamo dejanskemu obnašanju konstrukcijskih elementov, kar kaže na smotrnost in uporabnost takšnega modeliranja. V programu SAP2000 je takšno modeliranje ugodno in pregledno. Razlike v obnašanju in posledično v sami nosilnosti med konstrukcijskimi elementi z idealnimi oziroma neidealnimi stiki so precejšnje, kar je posebej prikazano na primeru slojevitih konstrukcijskih elementov (žebljani I nosilec). Seveda pa je pri takšnem modeliranju potrebno poznati lastnosti stikov med posameznimi sloji.</dc:description><dc:publisher>[D. Koren]</dc:publisher><dc:date>2006</dc:date><dc:date>2015-07-10 10:11:36</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>32076</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 519.61/.64:624.078(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 3268449</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
