Upravljanje z jezerom - primerjava Bleda s podobnimi kraji v AvstrijiUrevc, Anže (Avtor) Kompare, Boris (Mentor) Kainz, Harald (Komentor) gradbeništvodiplomska delaUNIkomunalna smerBlejsko jezeroKoroška jezeraupravljanje z jezerisanacijski in zdravstveni ukrepibaza podatkovkomunalne storitveOhranjanje naravnih vrednot, biotske raznovrstnosti in zagotavljanje zdravega življenjskega okolja so eni izmed glavnih okoljskih ciljev skupne evropske politike. Turistični kraji, katerih razvoj in promocija v večini temelji na neokrnjeni naravi, obenem z velikim številom turistov predstavljajo za naravo tudi veliko obremenitev. Še posebej občutljiva okolja na zunanje obremenitve so kraji z jezeri, ki tako zahtevajo še podrobnejšo obravnavo in dobro delujoče upravljalske modele. V pričujoči diplomski nalogi je prikazana primerjava upravljanja z jezerom na Bledu in primerljivimi kraji v sosednji Avstriji. Zaradi velikega števila jezer in tudi zaradi bližine, so v primerjavo vzeti kraji iz dežele Koroške (Land Kärnten). Najprej so podrobno opisane glavne značilnosti Blejskega jezera in našteti tudi glavni problem, ki se v zvezi z njim pojavljajo, med njimi je glavna evtrofikacija. Glede na to, da je večina potrebne infrastrukture že zgrajene, so identificirani problemi v prvi vrsti organizacijske in upravljavske narave. Nadalje so opisane osnove avstrijske okoljske zakonodaje, s poudarkom na prikazu strukture občina – regija – država. Sledi prikaz osnovnih karakteristik koroških jezer. Problem evtrofikacije se je v začetku druge polovice prejšnjega stoletja pojavil tudi na koroških jezerih in tako onemogočal nadaljnji razvoj turizma. Koroške deželna vlada je tako že leta 1964 sprejela program z vsemi nujnimi sanacijskimi ukrepi za rešitev problema evtrofikacije. Vse sanacijske in zdravstvene rešitve so prikazane in opisane tudi v nalogi. Prav tako je opisan model financiranja okoljskih projektov, ki ga v večini uporabljajo v Avstriji. Vsa infrastruktura in dokaj veliko število jezer zahtevajo celovit in načrten pristop pri upravljanju, vzdrževanju in monitoringu, zato je prikazana tudi osnova upravljalska struktura z obrazložitvijo funkcij posameznega deležnika. V zadnjem delu so podrobneje opisana tri jezera, ki so blejskemu najbolj podobna, tako z morfološkega vidika, kot tudi njihove pomembnosti za turistični razvoj okoliških krajev. Za konec je prikazana še primerjava omenjenih krajev z Bledom (upravljalski model, rezultati meritev kakovosti jezer, cene komunalnih storitev) in naštetih nekaj predlogov za izboljšanje upravljanja z našim turističnim biserom, predvsem pa za izboljšanje komunikacije med vsemi glavnimi deležniki.[A. Urevc]20062015-07-10 10:11:29Diplomsko delo32067UDK: 556.55(043.2)COBISS_ID: 3315553sl