<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Določanje mejnih fungicidnih vrednosti borove kisline</dc:title><dc:creator>Poglajen,	Matija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Humar,	Miha	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pohleven,	Franc	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>zaščita lesa</dc:subject><dc:subject>borova kislina</dc:subject><dc:subject>minimalna inhibitorna koncentracija</dc:subject><dc:subject>lesne glive</dc:subject><dc:description>Za zaščito lesa se v današnjem času pogosto uporabljajo borove spojine. Imajo več dobrih kot slabih lastnosti. Ena izmed odlik je njihova učinkovitost, slabost pa je neustrezna vezava v les. Kljub temu, da se borove spojine že skoraj 100 let uporabljajo v zaščiti lesa, je v literaturi moč zaslediti veliko nasprotujočih podatkov o mejni fungicidni vrednosti. Zato je bil cilj raziskave določiti mejne fungicidne vrednosti za borovo kislino. Le-te smo določali z 2 metodama in sicer mini blok testom ter presejalnim testom na trdnem gojišču. Za testiranje smo uporabili 5 vrst gliv rjave trohnobe (Antrodia vaillantii, Gloeophyllum trabeum, Coniophora puteana, Lentinus lepideus in Serpula lacrymans), 2 vrsti gliv bele trohnobe (Trametes versicolor ter Hypoxylon fragiforme) ter 2 glivi modrivki (Aureobasidium pullulans in Sclerophoma pythiophila). Rezultati testiranja fungicidne učinkovitosti borove kisline so potrdili, da je borova kislina zelo učinkovit fungicid, saj deluje na glive že pri zelo nizkih koncentracijah. Na borovo kislino je najbolj občutljiva gliva Coniophora puteana, najmanj pa gliva Hypoxylon fragiforme.</dc:description><dc:publisher>[M. Poglajen]</dc:publisher><dc:date>2008</dc:date><dc:date>2014-07-11 12:25:04</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>318</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 630*841</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 1678473</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
