<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Analiza izbranih regionalnih členitev Slovenije glede na oblike poljske razdelitve</dc:title><dc:creator>Repanšek,	Veronika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zavodnik Lamovšek,	Alma	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Foški,	Mojca	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>geodezija</dc:subject><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>oblike poljske razdelitve</dc:subject><dc:subject>regionalne členitve Slovenije</dc:subject><dc:subject>Svetozar Ilešič</dc:subject><dc:subject>naravnogeografske regionalizacije</dc:subject><dc:subject>regionalna razdelitev krajinskih tipov v Sloveniji</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu smo se osredotočili na oblike poljske razdelitve, kot jih je določil Ilešič (1950). Posebej smo se osredotočili na njihovo pojavnost v izbranih regionalnih členitvah Slovenije. V analizo smo vključili štiri naravnogeografske regionalizacije Slovenije, ki so jih izdelali geografi Melik (1954 – 1960), Ilešič (1958), Gams (1983) in Gabrovec s sodelavci (1995) ter Regionalno razdelitev krajinskih tipov v Sloveniji, ki jo je izvedel Inštitut za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani (1997). V delu smo najprej predstavili in kartografsko prikazali vseh osem oblik poljske razdelitve in pet izbranih regionalnih členitev Slovenije. Nato smo analizirali posamezne regionalne enote glede na oblike poljske razdelitve in jih predstavili grafično in numerično. Izračunali smo površine in deleže, ki jih posamezne oblike poljske razdelitve predstavljajo v regionalnih enotah. Na podlagi deleža ujemanja prevladujoče oblike poljske razdelitve z mejo regionalne enote smo ugotovili največjo skladnost med izbranimi regionalnimi členitvami in oblikami poljske razdelitve pri Melikovi naravnogeografski regionalizaciji Slovenije (1954 – 1960). Ugotovili smo tudi, da je največje ujemanje meje regionalnih enot z oblikami poljske razdelitve na območju Lendavskih Goric, Goričkega in Goriških Brd ter da so med oblikami poljske razdelitve najbolj skladne z mejami regionalnih enot polja v prehodnih oblikah med grudami in delci.</dc:description><dc:publisher>[V. Repanšek]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-07-09 17:56:07</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>30940</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 711.1/.3:911(497.4)(043.3)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 6985825</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
