<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Modeliranje taljenja snežne odeje s programoma HEC-HMS in SRM</dc:title><dc:creator>Kofol,	Tina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šraj,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Brilly,	Mitja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>gradbeništvo</dc:subject><dc:subject>diplomska naloga</dc:subject><dc:subject>UNI</dc:subject><dc:subject>VKI</dc:subject><dc:subject>taljenje snežne odeje</dc:subject><dc:subject>metoda energijske bilance</dc:subject><dc:subject>metoda temperaturnega indeksa</dc:subject><dc:subject>porečje Sava-Kranjska Gora</dc:subject><dc:subject>HEC-HMS</dc:subject><dc:subject>SRM</dc:subject><dc:description>Sneg je v hidrološkem krogu zelo pomemben dejavnik, saj se v njem zadržuje velik del vode. Hitro taljenje snežne odeje lahko povzroči poplave, pomanjkanje snega v nekaterih porečjih pa lahko vodi v poletne suše. V diplomski nalogi smo primerjali programa HEC-HMS (verzija 3.5) in SRM (verzija 1.12), s pomočjo katerih smo modelirali odtok zaradi taljenja snežne odeje s porečja Sava-Kranjska Gora. V prvem delu naloge je opisana energijska bilanca snežne odeje, fizikalni procesi, ki so vključeni v nalaganju, preobrazbi in taljenju snega ter osnovne enačbe, ki te procese opisujejo. Na nastanek snežnih padavin vplivajo razmere v oblakih, na porazdelitev in višino snežne odeje pa dejavniki kot so: veter, vegetacija, temperatura zraka, sončno sevanje, padavine in kondukcija toplote iz  zemljišča. Pri računanju taljenja snega moramo biti pozorni tudi na gostoto, temperaturo in albedo snežne odeje. Za določitev količine staljene vode je ključno poznavanje snežnega vodnega ekvivalenta (SVE), ki nam poda količino vode, ki bi jo dobili, če bi se vzorec snega v celoti stalil. Za napovedovanje pretokov in računanje taljenja snega se uporabljata dva osnovna pristopa: podatkovno obsežnejša metoda energijske bilance in metoda temperaturnega indeksa, ki je preprostejša za uporabo, vendar manj natančna. Oba programa, HEC-HMS in SRM, delujeta na principu temperaturnega indeksa. V nadaljevanju so predstavljene naravno-geografske in hidrološke značilnosti prispevnega območja porečja Sava-Kranjska
Gora in priprava potrebnih vhodnih podatkov za oba modela. Modela sta bila umerjena na osnovi izmerjenih padavinskih dogodkov in pretokov dveh mesecev. Sledijo rezultati
umerjanja, analiza občutljivosti in primerjava rezultatov obeh modelov.</dc:description><dc:publisher>T. Kofol</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2015-07-09 17:55:36</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>30900</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 004:551.57:556.12(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 6612833</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
