<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Programsko določena omrežja v oblaku (SDN)</dc:title><dc:creator>NEDELJKO,	MIHA	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ciglarič,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>oblačna platforma OpenStack</dc:subject><dc:subject>programsko določena omrežja</dc:subject><dc:subject>SDN</dc:subject><dc:subject>kontrolnik ODL</dc:subject><dc:subject>Opendaylight</dc:subject><dc:subject>odprto navidezno stikalo</dc:subject><dc:subject>OVS</dc:subject><dc:description>Danes je na trgu veliko ponudnikov oblačnih storitev, pri katerih lahko najamemo celotna podatkovna središča. Ponudniki oblačnih storitev ponujajo predvsem storitve, ki so vezane na strežniško infrastrukturo. Takemu modelu oblačnih storitev pravimo infrastruktura kot storitev (IaaS). Omogočajo oblikovanje po meri storitev strežniške infrastrukture, ne zagotavljajo pa ji oblikovanja omrežne infrastrukture po meri. Razlog je predvsem v tem, da večina oblačnih storitev še vedno temelji na principu klasične omrežne arhitekture. Tako se poraja potreba po novi arhitekturi, ki bi omogočala prilagajanje omrežja glede na individualne potrebe po oblačnih storitvah. Za zagotavljanje takih storitev moramo razširiti arhitekturo oblaka, tako da vanjo vključimo arhitekturo programsko določenega omrežja (SDN). 
Integracija arhitekture programsko določenega omrežja v obstoječo oblačno arhitekturo je še vedno v fazi razvoja, zato je takšnih ponudnikov storitev malo. Razlog za to so tudi proizvajalci programske in strojne opreme, ki so še vedno nagnjeni h klasičnemu modelu omrežne arhitekture. Ponudniki oblačnih storitev uporabniku že v naprej pripravijo določeno topologijo omrežja, ki jo nato uporabnik uporabi pri postavitvi svojih infrastrukturnih storitev, s tem pa ga omejijo v njegovem oblačnem okolju. 
V tem magistrskem delu smo predlagali rešitev, ki je pokazala, kako lahko razširimo oblačni arhitekturni model IaaS in mu dodamo arhitekturo programsko določenega omrežja (SDN). Do predloga smo prišli tako, da smo analizirali nekaj oblačnih rešitev in nato predlagali najbolj ustrezno. Enako smo naredili pri kontrolniku programsko določenega omrežja in nato z nekaj primeri uporabe programsko določenega omrežja v praksi predstavili delovanje take postavitve. 
Za predlagano rešitev smo izbrali oblačno platformo OpenStack in jo razširili na funkcionalnost programsko določenega omrežja z integracijo kontrolnika Open Daylight. Nato smo izvedli postavitev v testnem okolju, kjer smo skozi aplikacijo na kontrolniku Open Daylight pokazali njeno uporabo. S tem smo dosegli cilj magistrske naloge in pokazali delovanje rešitve v praksi. Pokazali smo tudi njeno uporabnost z vidika varnosti oblačnih storitev. Ugotovili smo, da so nastavitve prikazane rešitve zelo kompleksne, in se tudi zavedamo, da se bo morala tovrstna tehnologija še nekoliko razviti, preden preide v masovno uporabo.</dc:description><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-07-07 08:35:12</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>30862</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 14104</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
