<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>IZDELAVA ELEKTRIČNEGA KOLESA ZA NAMENE MERJENJA PROIZVEDENE ENERGIJE OB POGANJANJU</dc:title><dc:creator>Jamnik,	Luka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ažbe,	Valentin	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>električno kolo</dc:subject><dc:subject>proizvedena energija</dc:subject><dc:subject>motor</dc:subject><dc:subject>krmilnik</dc:subject><dc:subject>akumulator</dc:subject><dc:subject>generatorski režim</dc:subject><dc:subject>digitalni osciloskop</dc:subject><dc:description>V zadnjih letih se zaradi postopnega višanja cen naftnih derivatov in s tem transporta pojavlja vedno več alternativnih oblik prevoza. Največji delež predstavljajo manjša električna vozila kot so kolesa, skuterji, skiroji, vozički ... Sploh prodaja električnih kolesih je v zadnjih letih precej narastla, saj so postala dostopnejša, cenejša in bolj učinkovita. Lahko jih uporabljajo tudi starejši ljudje in tisti, ki težje vozijo navadno kolo ali pa samo želijo nekaj pomoči in lahkotnejšo vožnjo.

Velikokrat se pojavlja tudi ideja, da bi s poganjanjem kolesa, trenažerja, z napravami na fitnesu ali kakšno drugačno napravo izkoristili mehansko energijo človeka in tako proizvajali električno energijo ter s tem zaslužili ali povrnili stroške investicije.

V diplomski nalogi smo se osredotočili na ta dva problema, izdelali smo funkcionalno električno kolo in ga uporabili za merjenje proizvedene energije ob poganjanju.

Izbrali smo standardno gorsko kolo in ga s pomočjo namenskega motorja s krmilnikom in akumulatorja predelali v električno kolo. Uporabili smo električni motor v pesti zadnjega kolesa. Pri predelavi smo naleteli na nekaj manjših konstrukcijskih težav, a smo vse uspešno rešili.

Rezultat je bilo precej uporabno električno kolo, s katerim smo le na električni pogon dosegli hitrosti do 30 km/h in doseg okoli 30 km brez dodatne pomoči.

Ko smo imeli kolo narejeno, je sledilo merjenje v laboratoriju. Uporabili smo generatorski režim obstoječega motorja v pesti zadnjega kolesa. S pomočjo stojala in digitalnega osciloskopa smo izmerili tok in napetost ob poganjanju in izračunali tudi proizvedeno energijo.

Ugotovili smo, da lahko nek povprečen rekreativec proizvaja moč okoli 200 W, kratkotrajno pa tudi do 600 W ali več. Kot smo ugotovili, pa se ekonomsko gledano proizvodnja in prodaja/uporaba električne energije s poganjanjem nikakor ne izplača, glede na investicijo in trenutno ceno električne energije. V najboljšem primeru bi za povrnitev stroškov naše investicije potrebovali okoli 14 let vsakodnevnega poganjanja po 8 ur.</dc:description><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-05-26 10:35:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>30803</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 30121</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
