<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Optimizacija utekočinjenja lesa različnih drevesnih vrst</dc:title><dc:creator>Čuk,	Nataša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tišler,	Vesna	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kunaver,	Matjaž	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Petrič,	Marko	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>les</dc:subject><dc:subject>hrast</dc:subject><dc:subject>bukev</dc:subject><dc:subject>topol</dc:subject><dc:subject>smreka</dc:subject><dc:subject>utekočinjen les</dc:subject><dc:subject>reagenti</dc:subject><dc:subject>kislinski katalizatorji</dc:subject><dc:description>Ukvarjali smo se z optimizacijo utekočinjenja lesa različnih drevesnih vrst ob uporabi različnih reagentov in različnih kislinskih katalizatorjev. Les smo utekočinjali 2-4 ure pri temperaturi 150-180 °C. Vzorce smo odvzeli vsakih 15-30 minut, jih prefiltrirali ter določili delež suhega ostanka. Utekočinjenemu lesu bukve smo določili tudi hidroksilna števila. Rezultati so pokazali, da drevesna vrsta ne vpliva na izkoristek utekočinjenja; namreč bistvenih razlik v izkoristku utekočinjenja lesa listavcev in iglavcev ni. Med reagenti sta bila najbolj učinkovita neopentil glikol in trimetilol propan, med katalizatorji pa žveplova(VI) in p-toluensulfonska kislina. Ugotavljali smo tudi vpliv razmerja med količino lesa ter reagenta na izkoristek utekočinjenja in ugotovili, da le-ta ne vpliva na izkoristek.</dc:description><dc:publisher>[N. Čuk]</dc:publisher><dc:date>2008</dc:date><dc:date>2014-07-11 12:24:59</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>300</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 630*813</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 1659529</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
