<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv parametrizacije vetrnih valov na strižne napetosti pri dnu</dc:title><dc:creator>Tofil,	Tanja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žagar,	Dušan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>gradbeništvo</dc:subject><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>UNI</dc:subject><dc:subject>VOI</dc:subject><dc:subject>vetrni valovi</dc:subject><dc:subject>strižne napetosti na dnu</dc:subject><dc:subject>resuspendiranje</dc:subject><dc:subject>model PCFLOW3D</dc:subject><dc:description>Privzdigovanje delcev sedimenta z dna je proces, ki poteka zaradi različnih dejavnikov, med katerimi
je tudi valovanje. Valovi lahko nastanejo zaradi vetra, tektonskih aktivnosti, privlačnosti sonca in lune,
raznih gibajočih se predmetov v morju in drugih vzrokov. V diplomski nalogi smo se osredotočili na
vpliv vetrnih valov na strižne napetosti pri dnu (napetosti, ki nastanejo ob stiku sedimenta in
premikajočega se vodnega telesa). Da bi strižne napetosti izračunali, je potrebno poznavanje višine in
periode valovanja po celotni obravnavani površini in v vsakem časovnem koraku simulacije. Ta
parametra lahko dobimo z opazovanjem, meritvami ali s pomočjo matematičnih modelov.
Sedimentacijski modul matematičnega modela PCFLOW3D ima vgrajene enostavne enačbe za
izračun višine in periode valov (Bretschneider, 1952), a so rezultati, ki nam jih dajejo, vprašljivi. Da bi
našli ustreznejšo metodo smo v diplomski nalogi naredili kratek pregled sedmih različnih empiričnih
metod in enačb za račun značilne višine in periode valovanja. S pomočjo orodja MS Excel smo
metode preizkusili pri različnih vhodnih podatkih (jakostih vetra, privetriščih, globinah) in rezultate
primerjali med seboj ter z Darbyshire in Draper nomogrami (Koutitas, 1988). Ugotovili smo, da vse
nove metode dajo približno za tretjino nižje rezultate kot Bretschneiderjeva metoda, zato je enačbe v
modelu PCFLOW3D potrebno zamenjati s primernejšimi. Ker se rezultati preizkušenih metod le malo
razlikujejo med seboj, bodo za določitev najprimernejše potrebne dodatne raziskave, primerjava z
rezultati modela valovanja tretje generacije (SWAN) in z meritvami na boji Vida, ki jo upravlja
Nacionalni inštitut za biologijo.</dc:description><dc:publisher>[T. Tofil]</dc:publisher><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2014-07-11 15:09:08</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>28149</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 004.4:551.466(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 6348897</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
