<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Debelinski prirastek dreves v urbanem okolju</dc:title><dc:creator>Rupnik,	Branko	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Oven,	Primož	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Čufar,	Katarina	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>mestna drevesa</dc:subject><dc:subject>lesni prirastek</dc:subject><dc:subject>ostrolistni javor</dc:subject><dc:subject>rastna funkcija</dc:subject><dc:description>Pri 76 prizadetih in 5 zdravih ostrolistnih javorjih (Acer platanoides), ki so rasli ob Vojkovi cesti v Ljubljani (Slovenija), smo izmerili širino branik in analizirali debelinsko rast dreves. Prizadeta drevesa smo na osnovi širin branik razdelili v 5 skupin. Skupina zdravih dreves je imela v primerjavi z ostalimi skupinami skoraj enkrat večji povprečni prirastek in sicer kar 4,76 mm na braniko. Pri prvi skupini prizadetih dreves je bil povprečni prirastek 3,76 mm na braniko, pri tretji 3,18 mm, pri sedmi 2,63 mm, pri dvanajsti 3,02 mm in sedemnajsti skupina 2,11 mm na braniko. Zadnje branike prizadetih dreves so imele samo nekaj celic, debele pa so bile od 20-50 mm. Pri večini preiskanih dreves je bil lesni prirastek na 2 nasprotnih polmerih različen. Najverjetnejši vzrok propada dreves je prekomerno soljenje cestišč v zimskem času. Analiza rasti dreves s pomočjo Gompertzove rastne funkcije je pokazala, da je imela večina preiskanih dreves višek rasti med 9-11 letom starosti, ne glede na končno življenjsko dobo dreves. Ostrolistne javorje (Acer platanoides) v Ljubljani bi lahko ohranili z bistveno zmanjšano uporabo soli, oziroma z opustitvijo posipavanja cestišč s soljo.</dc:description><dc:publisher>[B. Rupnik]</dc:publisher><dc:date>2007</dc:date><dc:date>2014-07-11 12:24:45</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>243</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 630*56</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 1565577</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
