<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Kapital(i) in zdravje</dc:title><dc:creator>Kamin,	Tanja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tivadar,	Blanka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>socialni kapital</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Naraščanje pričakovane življenjske dobe na eni strani in hkrati večanje razlik v zdravju na drugi strani govori o tem, da se zdravstveno stanje ljudi izboljšuje pri določeni populaciji, ne pri vseh. V raziskovanju družbenih neenakosti v zdravju prevladujejo predvsem razlage, ki v povezavi z zdravjem preučujejo zgolj nekaj socialno-ekonomskih dejavnikov, ki so konceptualno pogosto odtujeni od razredne narave neenakosti. Razlike v zdravju in z zdravjem povezanimi praksami so, trdimo, posledica ohranjanja pa tudi poglabljanja razrednih neenakosti. V prispevku bova razmišljali o sistemu družbenih položajev, ki so v medsebojnem odnosu glede na vire, s katerimi lahko ljudje razpolagajo na področju zdravja. Odnos med socialno-ekonomskimi dejavniki in zdravjem bova tematizirali s pomočjo Bourdieujevega pojmovanja kapitala oziroma njegovih različnih oblik: ekonomskega, socialnega in kulturnega kapitala. Pokazali bova, da so oblike kapitalov med sabo izrazito povezane, zato je izolirana obravnava posamezne oblike kapitala v odnosu do zdravja izrazita redukcija kompleksnosti družbenih determinant zdravja. Kapitali, s katerimi razpolagajo ljudje, so v nenehni interakciji in le kot taki povezani tako z zdravstvenim stanjem kot s skrbjo za zdravje oziroma s praksami na polju zdravja.</dc:description><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2014-07-11 14:32:20</dc:date><dc:type>Delo ni kategorizirano</dc:type><dc:identifier>23220</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 316.334:613</dc:identifier><dc:identifier>ISSN pri članku: 0040-3598</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 30590045</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
