Država svetovljanov in dežela lokalcevLuthar, Breda (Avtor) Kropivnik, Samo (Avtor) V prvem delu prispevka so predstavljene teoretske dileme oblikovanja življenjskostilnih tipologij in njihova smiselnost ter praktična uporabnost v trženju. Nadaljujemo s poglobljenim in v širši družboslovni kontekst postavljenim teoretskim poglavjem o tradiciji uporabe pojma in različnih konceptualizacijah pojma življenjskega stila tako v trženjskem kot v sociološkem raziskovanju. V tem kontekstu se članek posebej posveča razmerju med kulturno potrošnjo in razrednostjo družbe, ter vlogi kulture v konstituiranju, ne le izražanju družbenih razlik. V nadaljevanju je pojem življenjskega stila operacionaliziran, da bi ga lahko uporabili v empiričnem raziskovanju za oblikovanje tipologije kulturnih okusov in praks v Sloveniji v začetku novega tisočletja. V drugem delu so predstavljeni rezultati empiričnega raziskovanja, tj. tipologija življenjskih stilov ali ti. kulturnih habitusov. Ta predstavlja trajnejšo osnovo bolj parcialnih sektorskih segmentacij. Predstavljeni so metodološki pristopi in metode uporabljene za analizo podatkov pridobljenih z anketnim vprašalnikom ter štirje tipi ali kulturni habitusi (Zapeljana, Postmaterialist, Nezaupljivi puritanec in Tradicionalni populist), ki so nastali kot rezultat segmentacije respondentov na "kulturne razrede". Dobljeni tipi so še dodatno podrobno opisani glede na izstopajoče veliko število lastnosti, ki so v manjšem obsegu tudi sicer običajno uporabljene v tovrstnem raziskovanju.20042014-07-11 14:26:19Delo ni kategorizirano22402UDK: 316ISSN pri članku: 0040-3598COBISS_ID: 23387997sl