Etika skrbi v migracijskih politikahZavratnik, Simona (Avtor) Sodoben čas je opisan kot "doba migracij" (Casles in Miller, 1998), pri čemer le-te postajajo po obsegu globalne, po strukturi diverzificirane in profilu visoko politizirani procesi mobilnosti. Odgovor migracijskih politik so predvsem politike trdih meja, to je preprečevanja vstopov v države. Vse bolj pa stopa v ospredje področje integracije imigrantov in s tem tudi medkulturne komunikacije in učenja kot več smernega procesa med imigranti in večinsko družbo. Etika skrbi ponuja konceptualni okvir in predstavlja "etični imperativ" takih integracijskih politik, ki v ospredje postavljajo vprašanje norm in vrednot, družbene solidarnosti, doseganja kohezije in aktivnega političnega delovanja. Integracijske politike zadevajo toliko imigrante kot katerega koli drugega člana družbe; eden njenih bistvenih ciljev pa bi moral biti dekonstrukcija tujosti in preseganje arbitrarnosti populističnih prezentacij tujca kot osrednje figure sodobnosti. Taka pozicija nas vodi k premiku od integracijskih politik "za imigrante" k politikam skrbi, v katerih je naslovnik celotna družba in v katerih ima pomembno vlogo koncept aktivnega državljanstva. Vedenje, da so integracijske politike ključna komponenta upravljanja z migracijami, je že dalj časa prisotno v zahodnoevropskih družbah; slednje izvira iz tradicije teh dežel kot družb priseljevanja. Ustrezno izhodišče je v slovenskem primeru predvsem zgledovanje po evropskih multikulturnih modelih, navsezadnje tudi zato, ker je pristop kulturnega pluralizma podprt v slovenski Ustavi. Pri integraciji imigrantov velja izpostaviti še eno značilnost, ki je povečini skupna nekdanjim socialističnim državam: za razliko od zahodnoevropskih družb, kjer je na razpolago velika količina informacij in primerov dobre prakse vključevanja imigrantov, nastalih v zadnjih desetletjih, pa v državah Srednje in Vzhodne Evrope teh izrazito primanjkuje.20032014-07-11 14:25:13Delo ni kategorizirano22246UDK: 3ISSN pri članku: 0040-3598COBISS_ID: 318573sl