Dendrokronološke raziskave dvojnega stegnjenega kozolca na DolenjskemGliha, Tomaž (Avtor) Čufar, Katarina (Mentor) Hrovatin, Jasna (Recenzent) dendrokronologijakozoleckmečka arhitekturaleseni objektiRaziskali smo 9 dvojnih stegnjenih kozolcev, ki so poleg enojnih najbolj ogrožena skupina kozolcev na Dolenjskem. Določili smo uporabljene vrste lesa, opravili dendrokronološko datiranje in ovrednotili dendrokronološko ugotovljeno starost objektov ter morebitna popravila in predelave. Žukovčev kozolec iz Preske pri Dobrniču smo datirali v leto 1946, postavljen pa je bil najverjetneje leta 1947. Markovičev kozolec iz Dolenjega Polja smo datirali v leto 1938, vsebuje pa tudi nekaj lesa iz 18. in 19. stoletja. Pustov kozolec iz Globodola je bil postavljen neposredno po letu 1918. Grandovčev kozolec iz Artmanje vasi pri Dobrniču je datiran v 1. polovico 18. stoletja in v 2. polovico 19., zato sklepamo, da je bil kozolec večkrat prenovljen. Možetovega kozolca iz Dvora nam ni uspelo dendrokronološko datirati zaradi slabe ohranjenosti lesa stebrov. Žagarjev kozolec iz Dolenjega Karteljevega je bil postavljen neposredno po letu 1960. Leganov kozolec iz Korit pri Dobrniču smo datirali v leto 1939, postavljen pa je bil najverjetneje leta 1949. Krajškov kozolec iz Ločne pri Novem mestu smo datirali v leta 1906-1925. Po številu branik beljave smo ocenili, da je bil kozolec postavljen v letu 1933. Pekoljev kozolec iz Artmanje vasi pri Dobrniču smo datirali v leto 1943. Vsi datirani stebri na kozolcih so hrastovi. Rezultati kažejo, da so dvojni stegnejeni kozolci po letu nastanka mlajši kot toplarji. Zaradi narave konstrukcije izpostavljeni vremenskim vplivom zelo hitro propadajo.[T. Gliha]20072014-07-11 12:24:33Diplomsko delo197UDK: 630*561.24COBISS_ID: 1492617sl