<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv timskega sodelovanja dveh učiteljev pri pouku športa na razvoj koordinacije in vzdržljivosti učencev razredne stopnje</dc:title><dc:creator>Marinko,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Štemberger Vučko,	Vesna	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Gibalne sposobnosti</dc:subject><dc:subject>razredni učitelj</dc:subject><dc:subject>športni pedagog</dc:subject><dc:subject>telesni razvoj.</dc:subject><dc:description>Učno okolje se nenehno razvija, zato je pomembno razumevanje in spoznavanje različnih pedagoških praks, kamor se uvršča tudi timsko delo. Magistrsko delo se osredotoča na sodelovanje razrednega učitelja in športnega pedagoga pri poučevanju predmeta šport. Pri tem nam teoretični del pomaga razumeti delovanje tima, njegove prednosti in slabosti ter osvetliti že dobljene rezultate in ugotovitve predvsem tujih raziskav. Z empiričnim delom naloge smo želeli ugotoviti vpliv timskega dela na razvoj koordinacije in vzdržljivosti, zato v teoretičnem delu spoznamo te dve gibalni sposobnosti in njun razvoj. Vpliv timskega dela na razvoj omenjenih gibalnih sposobnosti smo preverjali v kvantitativni raziskavi, v katero je bilo vključenih 1808 učencev iz 18 različnih slovenskih osnovnih šol. Učenci so izvajali dva testa, ki sta del športnovzgojnega kartona, in sicer premagovanje ovir nazaj in tek na 600 metrov. S prvim smo pridobivali podatke o koordinaciji, z drugim pa o vzdržljivosti učencev. Ugotovitve kažejo, da je skupina, ki ni bila vključena v timsko poučevanje, dosegala boljše rezultate pri obeh preizkusih. Pri koordinacijskem poligonu je bil njen povprečni čas za 0,68 sekunde krajši, pri teku na 600 metrov pa za 12,36 sekunde. Rezultati tako ne potrjujejo predpostavke, da timsko delo pozitivno vpliva na razvoj koordinacije in vzdržljivosti. Hkrati ne moremo trditi, da timsko delo negativno vpliva na razvoj opazovanih gibalnih sposobnosti, saj je treba upoštevati tudi ostale dejavnike, kot so spol, starost in šola, ki jo učenci obiskujejo. Zato razlik med skupinama ne moremo pripisati izključno načinu poučevanja, ugotovitve pa spodbujajo k nadaljnji raziskavi.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-11-21 08:30:12</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>191551</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 222700</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
