<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Določanje vsebnosti kofeina v športnih prehranskih dopolnilih s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti</dc:title><dc:creator>Kvartuh,	Simona	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hrast Rambaher,	Martina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Gradišek,	Nina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Kofein</dc:subject><dc:subject>športna prehranska dopolnila</dc:subject><dc:subject>tekočinska kromatografija</dc:subject><dc:subject>UHPLC</dc:subject><dc:description>Kofein je pogosto prisoten v športnih prehranskih dopolnilih, predvsem v predvadbenih izdelkih, energijskih napitkih, kapsulah in izdelkih za zmanjševanje telesne mase. Zaradi njegove razširjene uporabe na trgu in odsotnosti predpisanih mej vsebnosti kofeina v vsakodnevnih izdelkih, lahko hitro pride do prekoračitve priporočenega dnevnega odmerka in posledično do neželenih učinkov. Zato je pomembno, da je njegova vsebnost v izdelkih ustrezno označena in skladna z deklaracijo proizvajalca.
V okviru magistrske naloge smo določali vsebnost kofeina v izbranih športnih prehranskih dopolnilih in izmerjene vrednosti primerjali z deklariranimi. V analizo je bilo vključenih 25 športnih prehranskih dopolnil različnih oblik, in sicer v obliki praškov, kapsul, tekočin in gelov.
Za določanje kofeina smo uporabili tekočinsko kromatografijo z detektorjem z nizom diod. Preizkusili smo tri kromatografske metode, pri čemer metoda B ni omogočila zadostne ločbe vrhov. Za nadaljnjo validacijo sta bili uporabljeni metodi A in C, s katerima smo izmerili vsebnost kofeina v vzorcih in pridobljene rezultate primerjali med seboj. Za končno vrednotenje vzorcev je bila izbrana metoda C, saj je pri kompleksnejših vzorcih omogočila boljšo ločbo. Linearnost metode je bila potrjena v območju 10–30 µg/mL, korelacijski koeficient je bil večji od 0,999. Točnost instrumentalnega dela metode je ustrezala, saj je bilo ujemanje med izračunano in teoretično vrednostjo znotraj intervala 95–105 %. Tudi ponovljivost injiciranja je bila ustrezna, saj je relativni standardni odklon znašal manj kot 2 %. 
Večina vzorcev je bila znotraj vnaprej določenega območja odstopanja ± 15 %, pri nekaterih vzorcih pa smo ugotovili odstopanja, ki so presegla tudi 50 %. To predstavlja tveganje predvsem pri izdelkih z višjimi vrednostmi kofeina in pri uporabnikih, ki hkrati uporabljajo več različnih dopolnil.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-11-14 08:45:27</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>191296</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 138545</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
