<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Preučevanje vpliva progesterona na viabilnost in migracijo izbranih modelnih celičnih linij raka jajčnikov</dc:title><dc:creator>Jurkovič,	Nuša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>LANIŠNIK RIŽNER,	TEA	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Gjorgoska,	Marija	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>rak jajčnikov</dc:subject><dc:subject>progesteron</dc:subject><dc:subject>receptor za progesteron</dc:subject><dc:subject>viabilnost</dc:subject><dc:subject>migracije</dc:subject><dc:description>Serozni rak jajčnikov visokega gradusa je najpogostejši in najbolj smrtonosen histološki podtip epitelijskega raka jajčnikov, pri katerem pomemben klinični problem predstavlja razvoj odpornosti proti kemoterapevtikom na osnovi platine. Namen magistrske naloge je bil ovrednotiti vpliv izbranih agonistov, antagonistov in selektivnih modulatorjev receptorja za progesteron na viabilnost in migracijo kemosenzitivnih celic OVSAHO in kemorezistentnih celic COV362. Z RT-qPCR smo določili izražanje gena PGR in genov, povezanih z metabolizmom progesterona, prisotnost izooblik PR-A in PR-B na ravni proteinov pa smo preverili s prenosom western. Viabilnost smo določili s testom AlamarBlue™, migracijo pa s testom celjenja rane. Gen PGR je bil izražen v obeh celičnih linijah, izoobliki PR-A in PR-B pa sta bili pod mejo detekcije. Razlike v izražanju genov AKR1C1–3 in SRD5A1 nakazujejo, da bi lahko metabolizem progesterona v celičnih linijah OVSAHO in COV362 potekal različno, s prednostno tvorbo 5α-pregnanov pri OVSAHO oziroma 4-pregnenov pri COV362. Med preučevanimi agonisti receptorja za progesteron smo opazili različne učinke na viabilnost celic. Progesteron pri nanomolarnih koncentracijah ni vplival na viabilnost, pri 10 μM pa jo je v celicah COV362 značilno povečal. MPA je pri višjih koncentracijah zmanjšal viabilnost obeh celičnih linij, levonorgestrel pa ni povzročil značilnih sprememb. Antagonist mifepriston in selektivni modulator receptorja za progesteron UPA sta zmanjšala viabilnost celic, posebej izrazit pa je bil njun učinek na zapiranje rane pri celični liniji COV362, kjer sta že pri koncentraciji 1 μM povzročila skoraj popolno zavrtje zapiranja rane. Ker izražanja klasičnega jedrnega receptorja za progesteron na proteinski ravni nismo zaznali, rezultati odpirajo možnost, da pri opaženih učinkih sodelujejo drugi receptorji za progesteron. Za razjasnitev njihove vloge bodo potrebne nadaljnje mehanistične raziskave.</dc:description><dc:publisher>[N. Jurkovič]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-11-11 09:42:14</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>191042</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 618.11-006:577.175.6(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 303079</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 305155331</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
