<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Primerjava učinkovitosti izolacije primarnih celic iz perinatalnih tkiv glede na čas razgradnje tkiv s kolagenazo D</dc:title><dc:creator>Krajnc,	Nika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zupan,	Janja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Trojner Bregar,	Andreja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>mezenhimske matične/stromalne celice</dc:subject><dc:subject>perinatalna tkiva</dc:subject><dc:subject>kolagenaza D</dc:subject><dc:subject>encimska izolacija</dc:subject><dc:subject>sposobnost tvorbe kolonij</dc:subject><dc:description>Mezenhimske matične/stromalne celice so heterogena populacija multipotentnih celic, ki imajo zaradi svojih proliferacijskih, diferenciacijskih in imunomodulatornih lastnosti velik potencial za uporabo v regenerativni medicini in celičnih terapijah. Pomemben vir teh celic predstavljajo perinatalna tkiva, saj so po porodu enostavno dostopna in se običajno zavržejo kot medicinski odpadek, njihovo pridobivanje pa ne zahteva invazivnih posegov v darovalca. Posledično je njihova uporaba povezana z bistveno manj etičnimi zadržki kot uporaba embrionalnih matičnih celic. Kljub njihovemu terapevtskemu potencialu ostaja optimizacija postopkov izolacije primarnih celic iz teh tkiv pomemben izziv, saj lahko različni pogoji encimske razgradnje vplivajo na uspešnost pridobivanja celic.

Namen magistrske naloge je bil primerjati učinkovitost izolacije primarnih celic iz amnijske membrane, placente in popkovnice glede na čas razgradnje tkiva s kolagenazo D. Primerjali smo 90-minutno in 24-urno razgradnjo tkiva pri 49 vzorcih. Po izolaciji smo celice gojili v pogojih in vitro ter s fazno-kontrastnim mikroskopom spremljali njihovo pritrditev na plastično podlago, rast in nastanek kolonij. Učinkovitost izolacije smo ovrednotili glede na uspešnost izolacije, število tripsiniziranih celic in sposobnost tvorbe fibroblastnih kolonijskih enot pri pasaži 0.

Rezultati so pokazali, da uspešnost izolacije primarnih celic med 90-minutno in 24-urno razgradnjo tkiva ni statistično različna. Prav tako med skupinama nismo ugotovili statistično značilne razlike v številu tripsiniziranih celic pri pasaži 0, čeprav je bilo njihovo število pri 90-minutni razgradnji večje. Tudi sposobnost tvorbe fibroblastnih kolonijskih enot se med skupinama ni statistično značilno razlikovala, kljub višjim vrednostim pri 24-urni razgradnji. Na podlagi rezultatov ugotavljamo, da čas encimske razgradnje v uporabljenih eksperimentalnih pogojih ni bil povezan s statistično značilnimi razlikami v učinkovitosti izolacije primarnih celic. Ker smo med posameznimi tkivnimi vzorci opazili precejšno variabilnost, bi bilo v prihodnjih raziskavah smiselno vključiti večje število vzorcev ter podrobneje ovrednotiti vpliv vrste perinatalnega tkiva in drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na izolacijski postopek.</dc:description><dc:publisher>[N. Krajnc]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-11-06 14:08:17</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>190900</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615:57(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 138515</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 304797699</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
