<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Odziv soje (Glycine max L.), ozimne pšenice (Triticum aestivum L.) in koruze (Zea mays L.) na učinek zeolita pri različnih kombinacijah gnojenja z dušikom</dc:title><dc:creator>Flajšman,	Marko	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Eržen,	Marjeta	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vučajnk,	Filip	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>zeolit</dc:subject><dc:subject>dušik</dc:subject><dc:subject>soja</dc:subject><dc:subject>ozimna pšenica</dc:subject><dc:subject>koruza</dc:subject><dc:subject>pridelek</dc:subject><dc:subject>SPAD</dc:subject><dc:subject>relativni odziv</dc:subject><dc:subject>trajnostno kmetijstvo</dc:subject><dc:description>Zeolit se zaradi visoke kationske izmenjalne kapacitete ter sposobnosti zadrževanja vode in hranil uvršča med pomembne izboljševalce tal za trajnostno kmetijsko pridelavo. Namen raziskave je bil ovrednotiti vpliv različnih odmerkov zeolita (0, 5 in 10 t/ha) ter mineralnega dušika (N) (0 %, 70 % in 100 % priporočenega odmerka) na pridelek, višino rastlin in vsebnost klorofila pri soji, ozimni pšenici in koruzi, ki so si sledile v triletnem kolobarju na laboratorijskem polju Biotehniške fakultete v Ljubljani v obdobju 2021-2023. Rezultati so pokazali, da je imel dušik izrazitejši vpliv na vse proučevane parametre kot zeolit. Najvišji pridelek ozimne pšenice je znašal 8650 kg/ha, koruze pa 12.167 kg/ha pri obravnavanjih s 100-odstotnem odmerkom dušika, medtem ko pri soji statistično značilnega vpliva obravnavanj na povprečen pridelek ni bilo. Največji relativni odziv pridelka zrnja na dodatek zeolita znotraj posamezne ravni dušika je bil ugotovljen pri ozimni pšenici (21,1 %), sledili sta soja (14,1 %) in koruza (10,3 %). Najvišja povprečna višina rastlin ozimne pšenice je znašala 73,7 cm (100 % N, 0 t/ha zeolita), pri koruzi pa 281,5 cm (100 % N, 10 t/ha zeolita), medtem ko so bile razlike pri soji manj izrazite. Kombinacija zeolita in dušika pri soji ni imela statistično značilnega vpliva na vsebnost klorofila, medtem ko je bila vsebnost klorofila pri ozimni pšenici in koruzi najvišja pri kombinaciji 100 % N in 0 t/ha zeolita. Rezultati kažejo, da je bila na dodatek zeolita najbolj odzivna ozimna pšenica, njegov učinek pa je bil najizrazitejši v razmerah brez dodanega dušika.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-11-06 13:58:06</dc:date><dc:type>Raziskovalni podatki</dc:type><dc:identifier>190899</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language><dc:coverage>Laboratorijsko polje na Biotehniški fakulteti v Ljubljani / Experimental field at the Biotechnical Faculty in Ljubljana</dc:coverage><dc:coverage>2021-2023</dc:coverage></metadata>
