Pravopisni primanjkljaji tretješolcev pri pisanju spisaŠek, Polonca (Avtor) sporazumevalna zmožnostpravopisna zmožnostučni načrt za slovenščinoprvo vzgojno-izobraževalno obdobjecilji pravopisne zmožnostispisPravopisna zmožnost je del jezikovne zmožnosti, ta pa je eden izmed temeljnih gradnikov sporazumevalne zmožnosti, ki je pogoj za uspešno komunikacijo. Sistematično se začne razvijati z vstopom v šolo. Predmet naše raziskave je analiza pravopisne zmožnosti v spisih naključno izbranih tretješolcev. Učni načrt za predmet slovenščina v osnovni šoli (Poznanovič idr. 2018) podrobno določa, katere operativne cilje naj bi učenci dosegli v posameznem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Raziskav, ki bi preverjale, koliko imajo učenci usvojeno pravopisno zmožnost, primanjkuje. Z analizo izbranih spisov tretješolcev želimo (zlasti bodoče) učitelje razrednega pouka opozoriti na najpogostejše pravopisne primanjkljaje, ki jih imajo (v raziskavo vključeni in zagotovo tudi drugi) tretješolci pri pisanju spisa. To se v največji meri kaže v pisanju besed s kritičnimi glasovi. Drugi najmanj usvojeni cilj pravopisne zmožnosti je zapis velike začetnice na začetku povedi, pogost pa je tudi napačen (stični) zapis predloga in naslednje besede. Primeri neupoštevanja preostalih ciljev pravopisne zmožnosti so v manjšini.20262026-11-04 13:22:55Članek v reviji190810UDK: 81'35:373.3.046-021.64ISSN pri članku: 0021-6933DOI: 10.4312/jis.71.3.115-139COBISS_ID: 302271491slLicenca Creative Commons je navedena na pristajalni strani članka (glej izvorni URL): "To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco." (Datum opombe: 4. 11. 2026)