<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Učinkoviti pristopi izvajanja zdravstvene vzgoje v času nosečnosti</dc:title><dc:creator>Erhatič,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kvas,	Andreja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mivšek,	Ana Polona	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>babištvo</dc:subject><dc:subject>prenatalna obravnava</dc:subject><dc:subject>individualno svetovanje</dc:subject><dc:subject>skupinski pristop</dc:subject><dc:subject>digitalne tehnologije</dc:subject><dc:subject>vedenjske spremembe</dc:subject><dc:description>Uvod: Zdravstvena vzgoja v času nosečnosti predstavlja pomemben del prenatalne obravnave, saj nosečnicam omogoča pridobivanje znanja, razvijanje spretnosti in sprejemanje informiranih odločitev, ki prispevajo k zdravju nosečnice in otroka. V sodobni babiški praksi se uporabljajo različni pristopi izvajanja zdravstvene vzgoje, med katerimi izstopajo skupinski, individualni in digitalni pristopi. Namen: Namen diplomskega dela je bil proučiti pristope izvajanja zdravstvene vzgoje v času nosečnosti in opredeliti njihovo učinkovitost pri spodbujanju zdravega življenjskega sloga. Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela s pregledom in analizo domače in tuje znanstvene literature. Literatura je bila pridobljena iz podatkovnih baz MEDLINE, CINAHL, ERIC in Cochrane Library. Vključeni so bili članki, objavljeni med letoma 2015 in 2026, v slovenskem ali angleškem jeziku in dostopni v celotnem besedilu. Rezultati: V pregled literature je bilo vključenih 13 raziskav. Ugotovitve kažejo, da ni mogoče opredeliti enega univerzalno najučinkovitejšega pristopa izvajanja zdravstvene vzgoje med nosečnostjo. Kot učinkoviti so se izkazali predvsem individualno prilagojeni, interaktivni in na nosečnico usmerjeni pristopi, ki izboljšujejo zdravstvene navade, prehransko stanje, motivacijo za spremembo vedenja in psihološko blagostanje. Skupinski pristopi pomembno prispevajo k pridobivanju znanja, medsebojni podpori in izmenjavi izkušenj, medtem ko digitalni pristopi povečujejo dostopnost zdravstvene vzgoje in spodbujajo uporabo zdravstvenih storitev. Pozitivne učinke so pokazali tudi interaktivni in kombinirani pristopi, ki spodbujajo aktivno sodelovanje nosečnic. Razprava in zaključek: Ugotovitve pregleda literature nakazujejo, da so za spodbujanje zdravega življenjskega sloga nosečnic najbolj obetavni individualno prilagojeni in interaktivni pristopi, podprti z aktivnim vključevanjem nosečnic v proces učenja in sprejemanja odločitev. Pomembno vlogo imajo babice, ki zdravstvenovzgojne pristope prilagajajo potrebam in življenjskim okoliščinam nosečnic. Kot posebej obetavno se kaže povezovanje individualnih, skupinskih in digitalnih pristopov, vendar so za potrditev njihovih dolgoročnih učinkov na zdravje nosečnice in otroka potrebne nadaljnje raziskave.</dc:description><dc:publisher>[A. Erhatič]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-11-01 07:45:41</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>190705</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 618.2/.7</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 171172</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 303456003</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
