Merjenje koncentracij radona v prostorih in ocena izpostavljenosti na delovnih mestihČevka, Manca (Avtor) Novosel, Barbara (Mentor) Kolar, Mitja (Komentor) varnost in zdravje pri deluradonmeritve koncentracijedelovno okoljeizpostavljenost zaposlenihRadon je naravni radioaktivni plin, ki lahko zaradi kopičenja v zaprtih prostorih predstavlja pomemben dejavnik tveganja za zdravje zaposlenih. Namen magistrskega dela je bil določiti koncentracije radona v izbranih kletnih prostorih Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, analizirati njihovo časovno in prostorsko spreminjanje ter oceniti izpostavljenost zaposlenih radonu na izbranih delovnih mestih. Meritve so bile izvedene v zimskem in poletnem merilnem obdobju z uporabo aktivnih merilnikov radona in pasivnih detektorjev za sledi CR-39. Pasivne meritve so bile izvedene na desetih merilnih mestih, aktivne pa v prostoru za izdajo kemikalij, garderobi za čistilke in skladišču opreme. Pri aktivnih meritvah so bili analizirani časovni potek koncentracij, povprečni dnevni profil ter razlike med delovnim in nedelovnim časom. Kot dodatna podlaga za interpretacijo so bili uporabljeni tudi razpoložljivi mikroklimatski in obratovalni podatki sistema tehničnega upravljanja stavbe. Rezultati so pokazali nizke koncentracije radona v vseh obravnavanih prostorih. Povprečne koncentracije pri aktivnih meritvah so se pozimi gibale med 16 in 23 Bq/m³, poleti pa med 12 in 28 Bq/m³. Tudi pasivne meritve niso pokazale povišane obremenjenosti z radonom. Primerjava delovnega in nedelovnega časa ni pokazala enotnega vzorca, saj so bile koncentracije med delovnim časom nižje le v prostoru za izdajo kemikalij, medtem ko je bil v preostalih dveh aktivno spremljanih prostorih ugotovljen nasproten vzorec. Tudi sezonske razlike niso bile enotne, saj so bile pri dveh od treh aktivno spremljanih prostorov koncentracije pozimi višje kot poleti, v garderobi za čistilke pa je bila višja povprečna koncentracija ugotovljena poleti. Na podlagi izvedenih meritev je mogoče oceniti, da v času raziskave na obravnavanih delovnih mestih ni bila ugotovljena povečana obremenjenost z radonom. Izmerjene koncentracije so bile nižje od referenčne ravni 300 Bq/m³, pri čemer je treba upoštevati, da se ta nanaša na povprečno letno koncentracijo radona. Rezultati hkrati potrjujejo časovno in prostorsko spremenljivost radona ter kažejo na smiselnost periodičnega spremljanja koncentracij, zlasti v kletnih delovnih prostorih.20262026-10-29 11:20:01Magistrsko delo/naloga190444VisID: 25975sl