<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Primerjalna analiza izvajanja procesa inkluzije in vloge specialnega in rehabilitacijskega pedagoga v osnovnih šolah med Slovenijo in Španijo</dc:title><dc:creator>Jakop,	Gaja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žgur,	Erna	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>inkluzivna vzgoja in izobraževanje</dc:subject><dc:subject>inkluzivno izobraževanje</dc:subject><dc:subject>specialni in rehabilitacijski pedagog</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:subject>Španija</dc:subject><dc:subject>primerjalna analiza</dc:subject><dc:subject>modeli podpore.</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava primerjalno analizo izvajanja inkluzivnega izobraževanja ter vloge specialnega in rehabilitacijskega pedagoga (SRP) v osnovnih šolah v Sloveniji in Španiji. Temeljni namen raziskave je bil identificirati ključne podobnosti in razlike v pedagoških modelih, opredeliti sistemske ovire ter izpostaviti primere dobrih praks za izboljšanje inkluzivne kulture v obeh izobraževalnih prostorih.

Empirični del temelji na petmesečnem opazovanju pouka v španskem šolskem okolju ter na polstrukturiranih intervjujih s slovenskimi in španskimi strokovnjaki. Ugotovitve potrjujejo, da v Španiji prevladuje model podpore neposredno v matičnem razredu, medtem ko v Sloveniji dodatna strokovna pomoč še vedno v večji meri poteka po modelu umika v kabinet. Opazovanje v praksi je razkrilo, da španski model izjemno ugodno vpliva na socialno integracijo, saj vrstniki odprto in brez predsodkov sprejemajo otroke s posebnimi potrebami. Na drugi strani pa primerjava kaže, da so slovenski prilagojeni programi za populacijo z izrazitejšimi motnjami vsebinsko bogatejši, bolj strukturirani ter usmerjeni v večjo aktivnost učencev.

Med skupnimi izzivi obeh sistemov izstopajo pomanjkanje kadra, visoki normativi ter pomanjkljiva usposobljenost učiteljev v programih osnovnih šol za delo z zahtevnejšimi specifičnimi potrebami. Kot ključni španski dobri praksi se ponujata večstopenjska preventivna podpora brez formalnih odločb ter vključevanje fizioterapevtov v redne šole, slovenski sistem pa izstopa po analitičnem načrtovanju individualiziranih programov. Raziskava zaključuje, da inkluzija ne sme biti tog model, temveč prožen kontinuum podpore, ki združuje sproščeno razredno klimo z visoko kakovostjo in aktivnostjo pedagoškega procesa.</dc:description><dc:publisher>G. Jakop</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-10-28 08:30:26</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>190403</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 376.011.3-051(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 219847</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 303046915</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
