<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Odnos do materinstva in materinska ljubezen skozi analizo ego dokumentov slovenskih intelektualk na prelomu stoletja</dc:title><dc:creator>Lednik,	Lara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Selišnik,	Irena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>materinska ljubezen</dc:subject><dc:subject>materinstvo</dc:subject><dc:subject>19. stoletje</dc:subject><dc:subject>ego dokumenti</dc:subject><dc:subject>sentimentalizem</dc:subject><dc:subject>romanticizem</dc:subject><dc:subject>čustven režim</dc:subject><dc:subject>otroštvo</dc:subject><dc:description>Magistrska naloga v ospredje postavlja vprašanje o konceptu materinske ljubezni in odnosu do materinstva na prelomu iz 19. v 20. stoletje skozi oči slovenskih intelektualk (Elvire Dolinar, Marice Nadlišek Bartol, Vide Jeraj, Zofke Kveder idr.). Kot izpostavlja že sam naslov, analiza tematike poteka na podlagi ego dokumentov, največ na intimnih pismih, pa tudi enem dnevniku, spominih, leposlovnih delih in časopisu Slovenka, saj so v tovrstnih virih izkušnje materinstva in z njimi povezana čustva izražena bolj neposredno kot v nekaterih drugih virih, denimo matičnih knjigah ali sodnih spisih. V prvem delu magistrske naloge je predstavljeno čustveno razpoloženje 19. stoletja, ki ga je zaznamoval izrazit sentimentalizem. Glede na to, da v vsakem obdobju obstajajo »seti čustvenih pravil«, ki določajo čustven režim, s tem pa vplivajo tudi na diskurz o materinstvu, me zanima, kateri so bili tisti širši družbeni dejavniki tedanjega časa, ki so privedli do oblikovanja njegovega diskurza (industrijska revolucija, angažmaji Cerkve, razvoj publicistike in znanosti, bolezni, porast izobraževalnih možnosti in umetniško obdobje romantike). V drugem delu so, s pomočjo analize virov, prikazane konkretne izkušnje žensk, predstavljeni so primeri praks, vidiki in oblike materinstva, pa tudi fenomeni povezani z njim. Naloga v tem delu ugotavlja, kateri elementi materinske ljubezni so v virih prisotni, predvsem pa, kakšen odnos so ženske same imele do materinstva. Osrednje teme, kot jih je mogoče prepoznati na podlagi virov, lahko okvirno razdelimo v naslednje kategorije: sentimentalno opisovanje otrok in skupnih ritualov; ambivalentna čustva v odnosu do materinstva; skrb za zdravje, vzgojo in izobraževanje otrok; porod ter sočutni oče, pa tudi različne konstrukcije materinskih identitet (mati kot prijateljica, materinska krivda idr.).</dc:description><dc:publisher>L. Lednik</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-10-28 07:45:12</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>190401</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 305(497.4)"18/19"</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 647471</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 303126275</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
