<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>BESEDA, KAMEN, MESO: Performativno in poezija na ljubljanski alternativni sceni med letoma 2005 in 2025</dc:title><dc:creator>Majcen,	Urša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lukan,	Blaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Dobovšek,	Zala	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Beseda</dc:subject><dc:subject>performativ</dc:subject><dc:subject>telo</dc:subject><dc:subject>alternativa</dc:subject><dc:subject>fragmentacija.</dc:subject><dc:description>Osnovni namen pričujoče naloge je ustvariti referenčni in trenutno edini obsežnejši dokument s performativnim povezanega dogajanja na področju alternativne pesniške scene v Ljubljani med letoma 2005 in 2025/26 s poudarkom na nedavni zgodovini. Sestavljena je iz petih poglavij. V prvem poglavju se posvetim alternativnim prostorom delovanja, kot so PLAC in Metelkova Mesto (fizična prostora), Mlade rime, Mavrične rime, Ignor in Črno skrinjico ter kolektiv revije I.D.I.O.T. (miselni prostori). V drugem poglavju obravnavam pesniškoperformativno združevanje v performativni skupini Pêro Sŕce in trup/a. Tretje poglavje posvetim združevanju poezije z glasbo. Kot primere in prostor za prevpraševanje, kdaj je poezija še poezija in kdaj postane pesem, vzamem benda Nevemnevem in Marto Fakuch, duo Sv. Pavel in Nikoleta, DJ SsmKOSKa ter nekaj primerov zvočenja ob branju poezije. Četrto poglavje me pripelje do odnosa med performerjem in njegovo besedo. S tem začnem razmislek o odnosu poezije in telesa – prisotnost ali odsotnost pesnice, pesnica in njeno virtualno telo (instalacija), pesnica in telo kot polje nastopanja, ter telo poezije kot nujno družbeno telo.

Vse to me pripelje do petega dela in drugega večjega namena: misliti misel, ki bi pojasnila to fizično dojemanje besede. Skozi lingvistično teorijo performativa in teorijo performativnega pisanja poskušam ustvariti povezavo med dojemanjem pojma besede, njenega telesa in telesa, ki piše (pišočega telesa). Spoznanja vodijo do Artauda in kulminirajo v primerjavi konceptov telesa brez organov, dvojnosti in krutosti. Telo besede spoznam enakopravnega telesu pišočega, le-to pa neizogibno vstopa tudi v polje družbenega ter s tem zavzame politično in kvir stališče.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-10-27 09:00:15</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>190384</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 16228</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
