<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Ocena izražanja genov signalne poti Wnt in bioinformatična analiza signalnih poti v kostnem tkivu pri osteosarkopeniji</dc:title><dc:creator>Kovše,	Kaja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Marc,	Janja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Jurković Mlakar,	Simona	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>osteosarkopenija</dc:subject><dc:subject>kanonična signalna pot Wnt/β-katenina</dc:subject><dc:subject>izražanje genov</dc:subject><dc:subject>kvantitativna verižna reakcija s polimerazo v realnem času</dc:subject><dc:subject>bioinformatska analiza</dc:subject><dc:description>Osteosarkopenija je mišično-skeletna bolezen, za katero je značilna sočasna prizadetost 
kostnega in mišičnega tkiva. Pri njenem razvoju bi lahko imela pomembno vlogo kanonična 
signalna pot Wnt/β-katenina (cWnt), vendar je izražanje njenih regulatorjev v kostnem tkivu 
še slabo raziskano. Namen magistrske naloge je bil oceniti izražanje genov SOST, DKK1, 
SFRP1 in WNT10B v kostnem tkivu bolnic z osteosarkopenijo (OSA) ter bolnic z 
osteoporozo brez sarkopenije (OP). 
Izražanje genov smo analizirali z metodo kvantitativne verižne reakcije s polimerazo v 
realnem času (qPCR) v kostnem tkivu, odvzetem med operacijo zamenjave kolka. Bolnice 
smo glede na indeks skeletne mišične mase (ASM/višina2) razvrstili v skupino OSA (n = 17) 
in OP (n = 26) ter preverili povezanost izražanja genov z izbranimi kliničnimi in 
biokemičnimi parametri. Rezultate smo dopolnili z neposrednim štetjem molekul v 48 
vzorcih kostnega tkiva iz iste raziskovalne kohorte ter bioinformatsko analizo predhodno 
pridobljenih transkriptomskih podatkov šestih vzorcev mezenhimskih matičnih celic (MSC) 
s programom Ingenuity Pathway Analysis (IPA). 
Pogoje qPCR smo optimizirali za gene SOST, DKK1 in SFRP1, medtem ko smo WNT10B 
zaradi neustrezne specifičnosti in učinkovitosti pomnoževanja izključili iz nadaljnjih analiz. 
Primerjava izražanja preostalih treh genov med skupinama ni pokazala statistično značilnih 
razlik. Prav tako nismo ugotovili statistično značilnih razlik z metodo neposrednega štetja 
molekul, pri čemer so bili rezultati za gen SFRP1 skladni z ugotovitvami qPCR. 
Transkriptomska analiza MSC je pokazala nižje izražanje gena SOST in višje izražanje gena 
SFRP1 v sarkopenični skupini, vendar razliki po korekciji za večkratno testiranje nista bili 
statistično značilni. Analiza IPA je izpostavila potencialne molekularne povezave med SOST 
in NKD2 oziroma JPH2 ter med SFRP1 in ACTA2. Ugotovili smo tudi statistično značilno 
povezavo med višjo koncentracijo prostega trijodtironina v serumu in višjim izražanjem 
gena SOST v kostnem tkivu (Spearmanov r = −0,457; prilagojena p-vrednost = 0,0092).  
Prisotnost sarkopenije v analizirani osteoporotični kohorti ni bila povezana s statistično 
značilnimi razlikami v izražanju analiziranih genov. Povezava med prostim trijodtironinom 
in izražanjem gena SOST ter bioinformatsko identificirane povezave predstavljajo izhodišče 
za nadaljnje eksperimentalno preverjanje mehanizmov osteosarkopenije in potencialnih 
diagnostičnih ter terapevtskih tarč.</dc:description><dc:publisher>[K. Kovše]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-10-27 08:45:24</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>190380</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 577.2(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 136794</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 303585283</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
