PROSTORSKE STRUKTURE IN KONFLIKTI BIVANJA Branje stanovanjskega tlorisa na območju Slovenije v drugi polovici 20. stoletja v odnosu do arhitekture, družbe in vsakdanjega življenjaLogar, Ana (Avtor) Kosec, Miloš (Mentor) stanovanjski tlorisprostorski položajrelacijsko branjeregulabilnostarhitekturni prevodkonflikti bivanjaprostorsko presečiščeprostorska zgodovinaStanovanjski tloris je v magistrskem delu izhodišče za raziskovanje razmerja med širšimi pogoji njegovega nastanka in prostorskimi položaji, ki jih vzpostavlja za različne uporabnike. Tloris pri tem obravnavam kot prostorsko presečišče akterjev, ki nekatere dejavnosti, odnose in načine uporabe omogoča, druge otežuje, tretjih pa ne predvidi. Njihova razmerja se skozi čas spreminjajo, nobeno izmed njih pa prostorske organizacije ne določa neposredno ali samostojno. Tloris jih začasno stabilizira v sistemu prostorov, površin, opreme, pragov, povezav in predvidenih rab ter tako vzpostavlja različne prostorske pogoje za dejavnosti in uporabnike. Raziskava se osredotoča na stanovanjsko arhitekturo na območju Slovenije v drugi polovici 20. stoletja in poteka v več zaporednih korakih. Najprej rekonstruira spreminjajoče se pogoje nastajanja stanovanja skozi razvoj stanovanjskega sistema, arhitekturne stroke, izkušnje stanovalca oziroma oblik bivanja ter tehnologije in produkcije. Nato s pomočjo Stuarta Eldna in Beatriz Colomine oblikuje analitični aparat za relacijsko branje tlorisa. Na tej podlagi je analiziranih pet stanovanjskih primerov od poznih štiridesetih do osemdesetih let, ki so razumljeni kot primerjalni prostorski preseki in ne kot reprezentativni modeli posameznih desetletij. Prostorska analiza se nato bere skozi tri izpostavljena področja konfliktov bivanja. To je konflikt med spoloma, med generacijami ter med arhitektom in stanovalcem. V zadnjem delu naloge posamezne ugotovitve povežem v širši koncept tlorisa kot prostorskega presečišča in preverim njegovo vrednost kot zgodovinskega vira. Pri tem raziskava povezuje arhitekturne načrte z zakonodajo, strokovnimi besedili, podatki o stanovanjski politiki in produkciji ter viri o vsakdanjem življenju. Primerjava pokaže, da razvoja stanovanjskega tlorisa ni mogoče dovolj natančno opisati samo z večanjem števila prostorov ali njihovo vse večjo funkcionalno specializacijo. Pomembneje se spreminja, katera razmerja med dejavnostmi in uporabniki postanejo regulabilna ter iz čigavega prostorskega položaja jih je mogoče spreminjati. Dolgoročni premik je zato mogoče opisati kot prehod od diferenciacije prostorov k diferenciaciji prostorskih položajev. Ta razvoj ni linearen proces povečevanja prostorske svobode, saj izboljšanje določenih bivalnih pogojev, hkrati vzpostavijo nove omejitve oziroma nove oblike prostorske določenosti. Konflikti bivanja so zato razumljeni kot prostorski izrazi širših protislovij, skozi katere postanejo sočasne pridobitve in omejitve stanovanjske modernizacije posebej jasno berljive. Doprinos naloge je v relacijskem branju stanovanjskega tlorisa kot zgodovinskega vira, saj naloga raziskuje odnose, ki jih prostorska organizacija vzpostavlja.Tloris tako postane sredstvo za raziskovanje, kje in na kakšen način se širša zgodovinska razmerja skozi arhitekturni prevod konkretizirajo v prostoru ter kakšne možnosti in omejitve s tem vzpostavijo za vsakdanje bivanje.20262026-10-23 08:00:44Magistrsko delo/naloga190120VisID: 135429COBISS_ID: 304045315sl