Razvoj metod pritrjevanja aktuatorjev za eksperimentalno analizo deformacij človeške medenicePavlin, Kevin (Avtor) Kunc, Robert (Mentor) Trajkovski, Jovan (Komentor) kostno tkivolepljeni spojilepilabiomehanikanatezni preizkusmedenicaPri eksperimentalnih biomehanskih raziskavah na medenici je za simulacijo delovanja mišic potreben zanesljiv način pritrditve elementov na kost, ki omogoča prenos obremenitev brez mehanskega posega v njeno strukturo. Namen magistrskega dela je bil raziskati možnost uporabe lepil za takšen način pritrjevanja ter določiti najprimernejše lepilo za nadaljnje eksperimentalne raziskave na medenici. Za izvedbo preizkusov smo zasnovali in izdelali posebno preizkuševališče ter pripravili kostne vzorce in pripadajoče preizkušance. Eksperimentalno smo primerjali štiri izbrana lepila: medicinski lepili Histoacryl in Dermabond ter tehnični lepili Loctite 435 in Loctite EA 9466. Mehansko nosilnost lepljenih spojev smo določili z nateznimi preizkusi, pri katerih smo spremljali silo do porušitve posameznega spoja. Najvišjo povprečno maksimalno napetost je doseglo lepilo Loctite EA 9466 (376 N/cm²), sledili pa so Loctite 435 (248 N/cm²), Dermabond (176 N/cm²) in Histoacryl (103 N/cm²). Rezultati so pokazali tudi vpliv priprave kostne površine in kakovosti naleganja preizkušancev na nosilnost ter ponovljivost lepljenih spojev. Nosilnost spoja, dosežena z lepilom Loctite EA 9466, je bila primerljivega velikostnega reda kot izvlečna sila neojačanega 3,5 mm kortikalnega vijaka v medenični kosti, navedenega v literaturi. Na podlagi izvedenih preizkusov smo kot najprimernejše lepilo za nadaljnje eksperimentalne raziskave na medenici izbrali lepilo Loctite EA 9466.[K. Pavlin]20262026-10-22 08:30:53Magistrsko delo/naloga190085UDK: 620.17:611.96(043.2)VisID: 294355COBISS_ID: 302501123sl