Vrednotenje učne uspešnosti učencev s posebnimi potrebami pri izobraževanju na domuŠimec, Loti (Avtor) Košak Babuder, Milena (Mentor) pouk na domuotroci s posebnimi potrebamiizobraževanje na domuučenci s posebnimi potrebamiučna uspešnostpreverjanjeocenjevanjeindividualizirani programZakonodaja Republike Slovenije izobraževanje na domu omogoča tudi učencem s posebnimi potrebami, vendar je področje spremljanja in vrednotenja njihove učne uspešnosti še vedno slabo raziskano, njegova normativna ureditev pa nekaterih vidikov ne opredeljuje podrobneje. Zakon o osnovni šoli določa, da se znanje teh učencev ocenjuje z izpitnim ocenjevanjem pred komisijo, medtem ko podrobnejše strokovne usmeritve za spremljanje napredka in ocenjevanje niso jasno določene. Javno dostopni podatki ne omogočajo celovitega vpogleda v učno uspešnost teh učencev, čeprav se jih je v zadnjih letih na domu izobraževalo med 54 in 59 učencev s posebnimi potrebami letno. Cilj raziskave je analizirati, kako je v Sloveniji pravno in organizacijsko urejeno spremljanje in vrednotenje učne uspešnosti učencev s posebnimi potrebami pri izobraževanju na domu ter kako se ta ureditev uresničuje v praksi, z namenom prepoznati ključne izzive in oblikovati strokovno utemeljene predloge za izboljšave. Raziskava temelji na kvalitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi pedagoškega raziskovanja. Podatki so bili zbrani s polstrukturiranimi intervjuji, ki so bili večinoma izvedeni pisno po elektronski pošti, z desetimi udeleženci – štirimi učitelji matičnih šol, štirimi starši in dvema učiteljema za izobraževanje na domu – ter analizirani s kvalitativno vsebinsko analizo. Rezultati kažejo, da normativna ureditev podrobneje ureja predvsem zaključno ocenjevanje, medtem ko sprotnega spremljanja napredka ne opredeljuje podrobneje. Iz odgovorov udeležencev izhaja, da je njihova informiranost pogosto povezana z lastno angažiranostjo, vloge posameznih udeležencev pa niso jasno razmejene. Izkušnje udeležencev kažejo na razlike med šolami v sodelovanju, organizaciji in prilagajanju ocenjevanja, pri čemer učitelj za izobraževanje na domu kljub dobremu poznavanju učenca po izkušnjah sodelujočih pogosto nima pomembnejše vloge pri končnem vrednotenju. Sprotno spremljanje napredka in sodelovanje med deležniki nista podrobneje normativno opredeljena, informacije o učenčevem celoletnem delu pa niso neposredno vključene v končno oceno. Predlogi udeležencev in primerjava s tujimi praksami usmerjajo h kombiniranemu modelu vrednotenja, v katerem bi zaključni izpit ostal način ocenjevanja doseganja standardov znanja, dopolnjevali pa bi ga dokumentirano spremljanje napredka, večja vključenost učitelja za izobraževanje na domu in različne oblike izkazovanja znanja. Ugotovitve kažejo, da se normativna nedorečenost v obravnavanih primerih povezuje z različnimi praksami izvajanja vrednotenja ter z večjo odvisnostjo njegove kakovosti od praks posamezne šole in strokovnih delavcev. Rezultati nakazujejo potrebo po jasnejši sistemski ureditvi in bolj poenoteni uporabi obstoječih dobrih praks.L. Šimec20262026-10-21 08:30:29Magistrsko delo/naloga190045UDK: 376-053.2(043.2)VisID: 219524COBISS_ID: 301997315sl