Spodbujanje gibalnega in senzoričnega razvoja pri otroku s cerebralno paralizoČuk, Hana (Avtor) Smrtnik Vitulić, Helena (Mentor) možganska paralizacerebralna paralizagibalni razvojsenzorna integracijaprogramzgodnje otroštvoOtroci s cerebralno paralizo sodijo v skupino gibalno oviranih otrok, pri katerih trajna poškodba možganov vpliva predvsem na izvajanje gibanja, držo in koordinacijo. Poleg težav na gibalnem področju imajo pogosto težave tudi s senzorno integracijo, ki lahko pomembno vpliva na njihove gibalne spretnosti in vsakodnevno delovanje. Pri otrocih s cerebralno paralizo lahko redno izvajanje izbranih gibalnih aktivnosti in aktivnosti za spodbujanje senzorne integracije izboljša njihov gibalni razvoj in s tem prispeva k večji gibalni in funkcionalni neodvisnosti ter socialni vključenosti. V magistrskem delu smo oblikovali in izvedli program za spodbujanje gibalnega razvoja in razvoja senzorne integracije za triletnega dečka s cerebralno paralizo. Podatke o začetnem stanju gibalnega in senzoričnega delovanja smo zbrali z analizo že obstoječe dokumentacije, s pogovorom in z izmenjavo mnenj z dečkovo mamo in s strokovnimi delavkami v vrtcu, s spremljanjem in pedagoškim opazovanjem dečka pri skupinskem in individualnem delu, z neposrednim delom z dečkom, z Ocenjevalno lestvico disfunkcije senzorne integracije za določanje hiper- in hiposenzitivnosti ter s testom Baterija za oceno otrokovega gibanja – ABC gibanja 2. Ocenili smo tudi izvajanje izbranih vsakodnevnih spretnosti. Po zaključku programa smo ponovno ocenili dečkov gibalni razvoj, značilnosti senzorne integracije in izvajanje izbranih vsakodnevnih gibalnih spretnosti. Rezultati preizkusa Baterija za oceno otrokovega gibanja – ABC gibanja 2 so tudi po izvedbi programa pokazali na pomembne gibalne težave. Skupni rezultat se je namreč le minimalno izboljšal, pri čemer napredka na področju spretnosti rok in ravnotežja nismo zaznali, izboljšanje pa se je pokazalo na področju ciljanja in lovljenja. Opaziti je bilo mogoče tudi kvalitativne spremembe dečkovega gibanja, kot je pogostejša uporaba desne roke, potreboval je manj spodbud pri plezanju, izboljšal je prijem pisala ter bil bolj natančen pri izvedbi posameznih nalog. Rezultati ponovne ocene vsakodnevnih gibalnih spretnosti so pokazali, da je deček napredoval pri večini opazovanih spretnosti. Čeprav je glede na kriterije opazovanja dosegel enako število točk kot pred izvedbo programa, si je deček po programu zmogel obleči majico, delno zapeti zadrgo zgornjih oblačil, izboljšal spretnost in natančnost pri oblačenju spodnjih delov oblačil, pri izvajanju vsakodnevnih spretnosti je pogosteje vključeval desno roko ter postal uspešnejši pri obuvanju copat. Na področju senzorne integracije so težave po izvedbi programa ostale na taktilnem področju in področju okušanja, opazili pa smo večjo pripravljenost za vključevanje v dejavnosti z različnimi materiali ter večjo vztrajnost v dejavnostih. Raziskava predstavlja primer načrtovanja in izvajanja dela z otrokom s cerebralno paralizo ter ugotavljanja njegovih učinkov. Elementi oblikovanega programa so lahko strokovnim delavcem v vrtcih v pomoč pri načrtovanju in izvajanju dejavnosti za spodbujanje gibalnega in senzornega razvoja predšolskih otrok.H. Čuk20262026-10-21 08:30:12Magistrsko delo/naloga190044UDK: 616.831-009.11(043.2)VisID: 219523COBISS_ID: 302170883sl