<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Izvajanje in vključevanje v okupacije po poplavah</dc:title><dc:creator>Korenjak,	Klara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Oven,	Alenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Bratun,	Urša	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:subject>naravne nesreče</dc:subject><dc:subject>okupacijsko ravnovesje</dc:subject><dc:subject>življenjske vloge in rutine</dc:subject><dc:subject>kvalitativna raziskava</dc:subject><dc:description>Uvod: Naravne nesreče, kot so poplave, lahko nenadno prekinejo vsakdanje življenje in pomembno vplivajo na izvajanje okupacij. Zaradi spremembe življenjskih okoliščin se porušijo ustaljene rutine, življenjske vloge in okupacijsko ravnovesje, kar lahko pomembno vpliva na zdravje, dobro počutje in kakovost življenja oseb. Ponovno vključevanje v okupacije predstavlja pomemben del procesa okrevanja in prilagajanja na življenje po poplavah. Namen: Namen raziskave je bil raziskati izkušnje izvajanja in vključevanja v okupacije oseb, ki so doživele poplave, ter njihovo doživljanje sprememb v vključevanju v okupacije po poplavah, s poudarkom na spodbudnih dejavnikih in ovirah, ki so vplivali na proces ponovnega vključevanja. Metode dela: Izvedli smo kvalitativno raziskavo s polstrukturiranimi intervjuji. V raziskavo je bilo vključenih pet oseb, ki so jih prizadele poplave v Zgornji Savinjski dolini. Pridobljeno gradivo smo analizirali s kvalitativno analizo, pri kateri smo kode združevali v podkategorije in nato v kategorije. Rezultati: Oblikovali smo tri glavne kategorije: poplave kot prelomni življenjski dogodek; spremembe v vsakodnevnih okupacijah in ponovno vključevanje v okupacije. Sodelujoči so poplave doživljali kot nenaden poseg v vsakdanje življenje, ki je povzročil pomembne spremembe v okupacijah, rutinah in življenjskih vlogah. Običajne okupacije so začasno nadomestile okupacije, povezane s preživetjem, sanacijo in obnovo, kar je prispevalo k okupacijskemu neravnovesju. Spremembe so se odražale predvsem na področjih dela, skrbi zase, prostega časa in socialnega vključevanja. Ponovno vključevanje v okupacije je bilo postopno ter povezano s prilagajanjem na spremenjene življenjske okoliščine in z oblikovanjem novih rutin. Med najpomembnejšimi ovirami so sodelujoči izpostavili materialno škodo, finančno negotovost in psihično stisko; med spodbudnimi dejavniki pa podporo družine, lokalne skupnosti in prostovoljcev. Razprava in zaključek: Ugotovitve kažejo, da poplave pomembno vplivajo na izvajanje in vključevanje v okupacije ter povzročajo spremembe v rutinah, življenjskih vlogah in okupacijskem ravnovesju. Ponovno vključevanje v smiselne okupacije predstavlja pomemben del okrevanja, saj osebi omogoča postopno ponovno vzpostavljanje občutka normalnosti in prilagajanje na spremenjene življenjske okoliščine. Raziskava poudarja pomen podpore pri ponovnem vključevanju v okupacije ter nakazuje pomembno vlogo delovne terapije pri podpori posameznim osebam in skupnostim v procesu okrevanja po naravnih nesrečah.</dc:description><dc:publisher>[K. Korenjak]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-10-21 07:45:35</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>190040</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.851</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 169313</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 301772035</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
