<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>VPLIV ZAZNANE EMPATIČNOSTI VODJE NA ORGANIZACIJSKO KLIMO</dc:title><dc:creator>PERNOVŠEK ŽUNIČ,	ŠPELA	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Stare,	Janez	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>empatija</dc:subject><dc:subject>zaznana empatičnost vodje</dc:subject><dc:subject>organizacijska klima</dc:subject><dc:subject>vodenje</dc:subject><dc:subject>javni sektor</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo obravnava povezanost med zaznano empatičnostjo vodje in
organizacijsko klimo v izbrani organizaciji javnega sektorja. Namen je bil zagotoviti
empirično podlago za prepoznavanje prednostnih področij izboljšav ter oblikovati
predloge za krepitev empatičnega vodenja in izboljšanje organizacijske klime. Cilji so
bili oceniti zaznano empatičnost vodje in organizacijsko klimo, preveriti njuno
povezanost ter proučiti razlike v zaznani empatičnosti glede na delovno dobo.
Izvedena je bila kvantitativna presečna raziskava s spletnim anketnim vprašalnikom.
Analiza je zajela 52 vprašalnikov. Zaznana empatičnost je bila merjena z osmimi,
organizacijska klima pa s petnajstimi trditvami na petstopenjski Likertovi lestvici.
Lestvici sta izkazali zelo visoko notranjo zanesljivost. Povprečna ocena zaznane
empatičnosti vodje je znašala 3,04, organizacijske klime pa 2,81. Ugotovljena je bila
močna pozitivna in statistično značilna povezanost med spremenljivkama (r = 0,875; p
&lt; 0,001), kar podpira prvo hipotezo o pozitivni povezanosti višje zaznane empatičnosti
vodje z organizacijsko klimo. Razlike v zaznani empatičnosti glede na delovno dobo
niso bile statistično značilne (p = 0,660), zato druga hipoteza o teh razlikah ni bila
podprta. Prispevek raziskave je prepoznava odnosov, zaupanja, komunikacije ter
dobrega počutja kot prednostnih področij izboljšav v obravnavani organizaciji.
Predlagani ukrepi vključujejo redne pogovore z zaposlenimi, usposabljanje vodij,
jasnejše in pravočasno obveščanje, krepitev zaupanja in sodelovanja, priznavanje
dobro opravljenega dela ter periodično spremljanje organizacijske klime. Omejitve so
raziskava v eni organizaciji, majhen namenski vzorec, samoocenjevanje in presečna
zasnova, zato vzročno sklepanje in posploševanje na celoten javni sektor nista
upravičena. Nadaljnje raziskave naj vključijo več organizacij, več virov podatkov in
spremljanje sprememb skozi daljše časovno obdobje.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-10-20 13:55:06</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>190017</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 19127</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
