Programi podpore družinam z otroki z motnjami avtističnega spektra v Sloveniji v primerjavi z izraelskim modelomGrubelnik, Urška (Avtor) Jerman, Janez (Mentor) Bezenšek, Ana (Komentor) motnje avtističnega spektrazgodnja obravnava otrok s posebnimi potrebami +zgodnja obravnavadružinaopolnomočenjeprogrami podporeV magistrskem delu smo se osredotočili na zgodnjo obravnavo družin z otroki z motnjami avtističnega spektra (v nadaljevanju MAS) v Sloveniji in Izraelu. V teoretičnih izhodiščih smo predstavili, kaj so MAS in značilnosti otrok z MAS. Opredelili smo pojem zgodnje obravnave, kaj slednja vključuje in zakaj je pomembna. Posebna pozornost je bila namenjena vključevanju in podpori staršev ter organizaciji zgodnje obravnave otrok z MAS v Sloveniji in Izraelu. V empiričnem delu smo uporabili kvalitativni raziskovalni pristop, deskriptivno metodo pedagoškega raziskovanja in metodo primerjalne analize. Analizirali smo javno dostopne dokumente, strokovna gradiva in spletne predstavitve izvajalcev izbranih programov zgodnje obravnave otrok z MAS v Sloveniji in Izraelu. Z deduktivnim kodiranjem smo programe preučevali glede na vnaprej določene kode in jih nato primerjali glede na izbrane kriterije, med katerimi so bili vključevanje staršev in sorojencev, strokovni profili izvajalcev, pogoji za vključitev in način financiranja, starost otrok ter trajanje programov. Primerjava je zajemala izbrane programe znotraj treh mrež – zdravstva, vzgoje in izobraževanja ter nevladnih organizacij. Rezultati kažejo, da so v obeh državah programi zgodnje obravnave otrok z MAS prisotni znotraj vseh treh preučevanih mrež, razlikujeta pa se njihova organizacija in umeščenost. Za pregledane programe je značilno vključevanje različnih strokovnih profilov, pri čemer je multidisciplinarnost prisotna v obeh državah. Otroci se lahko v posamezne oblike spremljanja in podpore vključujejo že v zgodnjem otroštvu. Programi se med seboj razlikujejo glede na pogoje za vključitev, financiranje, starostno obdobje vključevanja in trajanje. Zdravstvene obravnave se v obeh državah financirajo v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja, pri programih vzgoje in izobraževanja ter nevladnih organizacij pa obstajajo različni načini financiranja. Pomembna ugotovitev magistrskega dela je izrazitejša zastopanost vključevanja staršev v primerjavi s sorojenci. Starši so v pregledanih programih vključeni v različne oblike svetovanja, informiranja, načrtovanja podpore, izobraževanja in terapevtskega dela, medtem ko je bilo vključevanje sorojencev identificirano predvsem v posameznih programih, namenjenih celotni družini. Ugotovitve kažejo, da je vključevanje staršev v pregledanih programih različno zastopano, medtem ko je sistematičnega vključevanja in podpore sorojencev v izbranih programih v obeh državah bistveno manj. Rezultati tako izpostavljajo prostor za nadaljnji razvoj na družino usmerjenih oblik zgodnje obravnave, ki bi bolj sistematično vključevale tudi druge člane družine.U. Grubelnik20262026-10-17 08:30:15Magistrsko delo/naloga189841UDK: 616.896(043.2)VisID: 219405COBISS_ID: 301404931sl