<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Pacientovo doživljanje čakanja in priprave na elektivni operativni poseg na srcu: retrospektivna kvalitativna raziskava</dc:title><dc:creator>Šercer,	Nika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kavčič,	Tina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pust,	Blanka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Domajnko,	Barbara	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>negotovost</dc:subject><dc:subject>psihološki odzivi</dc:subject><dc:subject>informiranost pacienta</dc:subject><dc:subject>pacientove izkušnje</dc:subject><dc:description>Srčno-žilne bolezni predstavljajo bolezni, ki prizadenejo krvne žile in srce ter vključujejo stanja, kot so možganska kap, koronarna arterijska bolezen, hipertenzija in periferna arterijska bolezen. Posledice teh stanj so resni zdravstveni zapleti, za katere so za zdravljenje včasih potrebni tudi operativni posegi. Namen: Namen magistrskega dela je raziskati psihološko doživljanje pacientov pred elektivnim operativnim posegom na srcu v UKC LJ in osvetliti pomembnost psihološke priprave. Metode dela: V raziskavo je bilo vključenih 18 pacientov (12 moških in šest žensk), starih od 45 do 79 let, ki so prestali operacijo srčne zaklopke (9), obvoda koronarnih arterij (8) ali bili operirani oboje (1). Izvedli smo polstrukturirane intervjuje v mesecu maju in juniju 2026. Kasneje smo iz zvočnih zapisov naredili transkripte. Uporabili smo deskriptivno metodo s kvalitativno analizo vsebine, pri kodiranju pa smo si pomagali s programskim orodjem Atlas.ti. Rezultati: Skupno smo oblikovali 28 kod, ki smo jih združili v osem kategorij in štiri teme. Pacienti so navajali, da so v obdobju čakanja na operativni poseg na srcu imeli različna negativna čustva in misli, kot so skrbi, strah, in neprijetno počutje. So pa navajali tudi nekatere pozitivne vidike, kot so optimizem, sprejemanje in zaupanje v zdravstvo in zdravstvene delavce. Menili so, da so bili za spoprijemanje s tem pomembni socialna opora, preusmerjanje pozornosti, informiranost in zdravila. Obdobje priprave na operacijo je pri večini udeležencev izzvalo prijetna in pozitivna čustva, med katerimi so večkrat izpostavili mirnost in neobremenjenost. Pri nekaterih je do izraza prišlo tudi kar nekaj negativnih občutenj, ki so jih pripisovali čakanju na poseg v bolnišničnem okolju, zdravstvenim težavam in preložitvi operacij. S situacijo so bili sprijaznjeni in so jo sprejemali. V času priprave na operacijo so jim pomagali pomirjevala, opora zdravstvenega osebja in zaupanje v zdravstveno oskrbo, s pripravo pa so bili različno zadovoljni. Izpostavljali so tudi pomen informiranosti, ki je bila za nekatere zadostna, za druge pa pomanjkljiva. Razprava in zaključek: Čakanje in priprava na elektivni operativni poseg predstavljata zelo kompleksno obdobje, ki ga zaznamujejo različna čustva, od strahu in negotovosti do optimizma in umirjenosti. Pomemben vir spodbude so pacientom predstavljali njihovi bližnji, pa tudi zdravstveni delavci, ki so kljub nekaterim pomanjkljivostim pacientom stali ob strani in jim sproti zagotavljali pomembne informacije. Informiranje je pacientom predstavljalo pomembno vlogo pri pripravi na operativni poseg. Ugotovitve kažejo na velik pomen individualne in celostne obravnave pacientov, kjer ima pomembno vlogo psihološka priprava.</dc:description><dc:publisher>[N. Šercer]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-10-17 07:47:32</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>189838</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-083</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 169298</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 301394691</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
