Diagnostična vloga ultrazvočne preiskave kranialnih arterij in arterij aortnega loka pri gigantoceličnem arteritisu​Ješe, Rok (Avtor) Hočevar, Alojzija (Mentor) gigantocelični arteritisultrazvočna preiskavavaskulitisOzadje: Pri sumu na gigantocelični arteritis (GCA) je za preprečitev trajnih ishemičnih zapletov ključnega pomena hiter in zanesljiv diagnostični postopek. Slikovne metode, zlasti ultrazvočna (UZ) preiskava arterij, zato postajajo vedno pomembnejše v diagnostiki GCA. UZ preiskava arterij zaenkrat temelji na kvalitativni interpretaciji izkušenega preiskovalca (prisotnost znaka halo), kar lahko omejuje širšo uporabnost preiskave. GCA poleg temporalnih lahko prizadene tudi druge kranialne arterije, podatkov o pogostnosti in kliničnih posledicah prizadetosti ostalih kranialnih arterij pa je razmeroma malo. Namen: Poglavitni namen dela je bil določiti mejno debelino žilne stene preiskovanih arterij, ki z visoko diagnostično natančnostjo razloči med bolniki z GCA in preiskovanci, pri katerih je ta bolezen malo verjetna. Dodatni namen dela je bil ugotoviti, ali je prizadetost facialnih in okcipitalnih arterij pri bolnikih z diagnozo GCA povezana s specifično klinično sliko. Materiali in metode: Šlo je za prospektivno opazovalno raziskavo, v katero smo vključevali zaporedne osebe, napotene na Klinični oddelek za revmatologijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana pod sumom na GCA. Pri preiskovancih smo sistematično zbrali demografske, klinične in laboratorijske podatke, opravili UZ preiskavo temporalnih in aksilarnih arterij (ki so vključene zadnja priporočila slikovne diagnostike pri GCA) ter petih dodatnih arterij (facialnih, okcipitalnih, skupnih karotidnih, vertebralnih in subklavijskih). Ob tem smo beležili prisotnost znaka halo ter maksimalno debelino kompleksa intima-medija na mestu brez evidentnih fokalnih zadebelitev oz. aterosklerotičnih plakov. Za določitev mejne debeline žilne stene smo primerjali debelino žilne stene prizadetih arterij pri bolnikih z GCA z debelino žilne stene pri preiskovancih iz kontrolne skupine. Rezultati: V 72-mesečnem opazovalnem obdobju od 1.10.2013 do 30.9.2019 smo med 349 pregledanimi osebami ugotovili 248 novih primerov GCA, 101 oseba je bila vključena v kontrolno skupino. Znak halo na katerikoli izmed pregledanih arterij smo našli pri 244 (98,4 %) bolnikih s klinično diagnozo GCA. Pri 23 (9,3 %) bolnikih z GCA smo znak halo ugotavljali izključno na (vsaj) eni izmed arterij, ki trenutno niso vključene v priporočila slikovne diagnostike pri GCA. Naslednje mejne vrednosti debeline kompleksa intima-medija so z visoko diagnostično natančnostjo razlikovale med vnetno zadebeljeno in nevneto žilno steno preiskovanih arterij: temporalne, facialne in okcipitalne arterije: ≥ 0,4 mm; skupne karotidne, subklavijske in aksilarne arterije: ≥ 1,0 mm; vertebralne arterije: ≥ 0,7 mm. Potrdili smo statistično značilno povezavo med prizadetostjo facialnih arterij in klavdikacijsko bolečino v žvečnih mišicah ter trajnimi motnjami vida. Zaključki: Pokazali smo, da preiskava več različnih arterij lahko izboljša diagnostično učinkovitost UZ preiskave pri bolnikih s sumom na GCA. Predlagane mejne vrednosti debeline kompleksa intima-medija so visoko občutljive in specifične. Prikazali smo statistično značilno povezanost med vaskulitično prizadetostjo facialnih arterij in značilnimi elementi klinične slike.20262026-10-16 13:27:31Doktorsko delo/naloga189827VisID: 43329sl