<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Redke patološke genetske različice kot dejavniki tveganja za multiplo sklerozo</dc:title><dc:creator>Turk,	Aleksander	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Peterlin,	Borut	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>multipla skleroza</dc:subject><dc:subject>sekvenciranje naslednje generacije</dc:subject><dc:subject>redke različice</dc:subject><dc:subject>strojno učenje</dc:subject><dc:subject>več-omika</dc:subject><dc:subject>monogenski vzroki</dc:subject><dc:subject>asociacijske raziskave po celotnem genomu</dc:subject><dc:description>Multipla skleroza (MS) je kompleksno, demielinizacijsko obolenje osrednjega živčnega sistema, pri katerem pogoste genetske različice pojasnijo le del dedne komponente bolezni. Namen raziskave je bil ugotoviti prispevek redkih, predvideno patogenih (RPP) različic k družinski MS (DMS). Analizirali smo breme RPP različic v genih, povezanih z MS na podlagi genomskih asociacijskih analiz (GWAS), raziskav družin z MS in več-omske integracije. V raziskavo smo vključili 87 bolnikov z DMS, 128 bolnikov s sporadično MS (SMS) in 3866 kontrol. Analizo bremena smo izvedli na ravni posameznih genov in kohort, preiskali pa smo tudi možne digenske dejavnike tveganja. Na ravni kohort smo odkrili povečano breme RPP različic pri DMS v genih, identificiranih z GWAS in raziskavami družin z MS. Na ravni genov smo pri DMS odkrili breme v desetih genih (ALPK2, AGER, ANKRD55, CUL9, INTS8, IQCB1, JADE2, MALT1, MTMR7 in SMARCA4), pri SMS pa petih genih (AGER, LIMK2, NLRP3, P2RX7 in PLAU). Analiza digenskih dejavnikov tveganja ni pokazala obremenitve s predvideno patogenimi kombinacijami različic (PPKR). Rezultati kažejo, da RPP različice prispevajo h genetski komponenti DMS. Potrjujejo vlogo RPP različic v genih, identificiranih z GWAS, kot dejavnikov tveganja za MS, medtem ko nekateri predlagani monogenski kandidati niso bili potrjeni v neodvisni populaciji. Poleg tega rezultati nakazujejo na uporabnost več-omske integracije za odkrivanje dejavnikov tveganja, kar podpira biološka relevantnost odkritih genov in obremenitev nekaterih genov z RPP različicami. Hkrati pa visok odstotek PPKR v vseh kohortah opozarja na omejitve obstoječih pristopov pri preučevanju digenskih dejavnikov tveganja za MS.</dc:description><dc:publisher>[A. Turk]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-10-16 13:27:13</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>189826</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616.832-004+616-056.7(043.3)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 43323</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 301378563</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
