<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Jezikovno občutljivo poučevanje v slovenskem izobraževalnem prostoru – Teoretski okvir, 1. del</dc:title><dc:creator>Lemut Bajec,	Melita	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rozmanič,	Tina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pižorn,	Karmen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žmavc,	Janja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bratož,	Silva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pirih,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Umer,	Mija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>jezikovna in kulturna zavest</dc:subject><dc:subject>pluralistični pristopi</dc:subject><dc:subject>evropski izobraževalni kontekst</dc:subject><dc:subject>večjezično izobraževanje</dc:subject><dc:subject>jeziki</dc:subject><dc:subject>pouk</dc:subject><dc:description>Jezikovno občutljivo poučevanje (JOP) je pedagoški pristop, ki izhaja iz spoznanja, da je jezik ključno orodje za razumevanje, izražanje in učenje pri vseh predmetih. Namen prispevka je podati kvalitativni pregled umeščenosti  JOP  v  evropskem  in  slovenskem  izobraževalnem  prostoru  ter osvetliti njegove ključne značilnosti, cilje in izzive. Pri tem se osredinjamo na vprašanje, kako se načela jezikovne raznolikosti, raznojezičnosti in vključevanje učenčevih jezikovnih repertoarjev odražajo v teoretičnih izhodiščih,  izobraževalnih  politikah,  raziskavah  in  pedagoških  praksah. Prispevek je zaradi obsežnosti tematike razdeljen na dva vsebino povezana dela. V prvem delu prispevka oblikujemo širši referenčni okvir za razumevanje JOP: predstavimo njegova temeljna načela, pluralistične pristope, ki omogočajo njegovo uresničevanje, vlogo učitelja ter izbrane evropske referenčne dokumente, ki kažejo različne možnosti vključevanja učenčevih jezikovnih repertoarjev v izobraževalni proces. Poudarimo, da JOP ni omejen zgolj na vključevanje različnih jezikov v pouk, temveč zahteva širše spremembe na ravni izobraževalnih politik, kurikulov, izobraževanja učiteljev in šolske klime. Raziskave poudarjajo pomen učiteljeve strokovne usposobljenosti, kritičnega jezikovnega zavedanja učencev ter ustvarjanja učnega okolja, v katerem je jezikovna raznolikost prepoznana kot vrednota in vir učenja. Drugi del prispevka ta referenčni okvir nadgrajuje z analizo 51 znanstvenih člankov, objavljenih med letoma 2015 in 2025, ki obravnavajo tematiko JOP v Sloveniji.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-10-14 11:25:31</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>189742</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 37.091.3:81</dc:identifier><dc:identifier>ISSN pri članku: 0021-6933</dc:identifier><dc:identifier>DOI: 10.4312/jis.71.3.141-160</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 300830979</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language><dc:rights>Podatek o licenci CC BY- SA 4.0 je naveden na spletni strani revije (https://journals.uni-lj.si/jezikinslovstvo/about). (Datum opombe 14. 10. 2026)</dc:rights></metadata>
