<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Sinteza in karakterizacija modificirane aluminijeve zlitine EN 7075 za selektivno lasersko taljenje</dc:title><dc:creator>Velikajne,	Nejc	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Medved,	Jože	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Paulin,	Irena	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Selektivno lasersko taljenje (SLM)</dc:subject><dc:subject>aluminijeva zlitina EN AW 7075</dc:subject><dc:subject>modifikacija kemijske sestave</dc:subject><dc:subject>mikrostruktura</dc:subject><dc:subject>mehanske lastnosti</dc:subject><dc:subject>toplotna obdelava</dc:subject><dc:subject>mikrostrukturna analiza.</dc:subject><dc:description>Doktorska disertacija raziskuje sintezo in karakterizacijo modificirane aluminijeve zlitine EN AW 7075 za selektivno lasersko taljenje (SLM). Raziskava se osredotoča na optimizacijo procesnih parametrov in modifikacijo kemijske sestave za izboljšanje mikrostrukturne celovitosti in mehanskih lastnosti. Poudarek disertacije je na težavnosti procesiranja zaradi visokih ohlajevalnih hitrosti izrazitih temperaturnih gradientov ter širokega temperaturnega intervala strjevanja zlitine. Omenjene karakteristike se odražajo v razpokah in poroznosti na makrostrukturni ravni pri procesu selektivnega laserskega taljenja. 
Eksperimentalni del vključuje termodinamične izračune, analizo in karakterizacijo vhodnega prahu zlitine ter optimizacijo procesnih parametrov brez in z uporabo predgrevanja. Rezultati so pokazali, da predgrevanje podlage pri 100 °C in 200 °C ni bistveno vplivalo na odpravo napak, medtem ko je predgrevanje pri 400 °C spremenilo morfologijo razpok v vročem. Razpok je bilo manj, vendar so bile večje, notranje napetosti pa so se sproščale. Kljub temu sama metoda predgrevanja ni zadostovala za odpravo razpok v vročem.
Naslednja faza raziskave in eksperimentalnega dela je vključevala modifikacijo zlitine z dodatkom silicija, kar je vplivalo na območje strjevanja in izboljšalo lastnosti zlitine med strjevanjem. Modificirana zlitina z večjo vsebnostjo silicija je pokazala izboljšano, udrobljeno mikrostrukturo in zmanjšano nagnjenost k razpokam. Eksperimentalni rezultati so potrdili, da modificirana zlitina omogoča boljše procesiranje s tehnologijo SLM, kar vodi do manj napak in posledično boljših mehanskih lastnosti.
Po selektivnem laserskem procesiranju je sledila študija toplotne obdelave s pomočjo DSC meritev. Vzorce smo toplotno obdelovali po postopku T6. Po izvedeni toplotni obdelavi smo vzorce mehansko obdelali ter izvedli natezne preizkuse. Poleg tega smo izvedli obsežno mikrostrukturno analizo z uporabo vrstičnega elektronskega mikroskopa (SEM) in presevnega elektronskega mikroskopa (TEM). 
Eksperimentalni rezultati so pokazali, da modificirana zlitina izkazuje homogeno in drobnozrnato mikrostrukturo brez vidnih razpok ter z zmanjšano poroznostjo. Natezna trdnost modificirane zlitine po SLM izdelavi dosega vrednosti natezne trdnosti do 480 MPa. V nasprotju z nemodificirano zlitino, ki zaradi prisotnosti napak (razpok in poroznosti) ni dosegla meje tečenja, so se vzorci zlitine EN AW 7075 po izdelavi s SLM porušili pri 80 MPa. Po toplotni obdelavi T6 vrednosti natezne trdnosti padejo za 10 %. Trdota materiala pade iz 162,2 HV0,5 na 140,9 HV0,5.</dc:description><dc:publisher>N. Velikajne</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-10-13 09:00:14</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>189696</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 669</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 120252</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 300951043</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
