<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Doživljanje kognitivnih težav pri osebah z dolgim covidom in spoprijemanje z njimi</dc:title><dc:creator>Ranc,	Pika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Podlesek,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>dolgi covid</dc:subject><dc:subject>kognicija</dc:subject><dc:subject>kognitivni primanjkljaji</dc:subject><dc:subject>RDoC</dc:subject><dc:subject>kvalitativno raziskovanje</dc:subject><dc:subject>polstrukturirani intervju</dc:subject><dc:description>Nevrološki tip dolgega covida zaznamujejo simptomi kognitivne oviranosti, ki se razvijejo v treh mesecih po akutni fazi, trajajo vsaj dva meseca in jih ni mogoče pojasniti z drugo diagnozo. Raziskave so na podlagi subjektivnih poročil ali nevropsihološkega testiranja pokazale oškodovanost različnih kognitivnih področij. Pričujoča raziskava preučuje, kako posamezniki, ki poročajo o simptomih dolgega covida, zaznavajo in opisujejo svoje nevrološke simptome in kognitivne spremembe ter kakšen vpliv imajo ti simptomi na njihovo življenje in psihološko blagostanje. Na podlagi Sheme raziskovalnih domenskih kriterijev (RDoC) sva avtorici razvili polstrukturirani intervju, ki je zajemal več kognitivnih področij – pozornost, zaznavanje, deklarativni in delovni spomin, jezik ter kognitivni nadzor – in njihove poddomene. Intervjuje sva izvedli z namenskim vzorcem 15 oseb v delovno aktivni starosti, ki so poročale o dolgem covidu. Iz njihovih poglobljenih, natančnih opisov kognitivnih težav je razvidno, da so po okužbi zaznale spremembe na vseh omenjenih področjih kognicije. Najpogostejše in najizrazitejše težave so doživljale na področjih pozornosti (npr. težave z vzdrževano pozornostjo in večopravilnostjo, odkrenljivost), spomina (npr. težave s kratkoročnim, epizodičnim in prospektivnim spominom, težave pri priklicu določenih besed) ter senzoričnih izkušenj. Kognitivne simptome je pogosto spremljala utrujenost ali omotica. Zaznani primanjkljaji v kogniciji so pri udeležencih povzročali hudo stisko in težave z duševnim zdravjem, tudi slabše nadzorovanje čustev. Doživljanje simptomov, še posebej kognitivnih, je opazno zmanjševalo njihovo funkcionalnost ter negativno vplivalo na njihovo samopodobo in psihično blagostanje. Uvidi, pridobljeni z raziskavo, lahko prispevajo k boljši prepoznavi kognitivnih težav po covidu in razvoju ukrepov, ki sledijo potrebam oseb z dolgim covidom.</dc:description><dc:publisher>Založba Univerze v Ljubljani</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-10-08 10:42:39</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>189515</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 159.95:616-036.21</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 294209027</dc:identifier><dc:identifier>OceCobissID: 291448323</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
