<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>INTEGRALNA PROSTORSKA IN ČASOVNA ANALIZA ANTROPOGENIH VIROV ONESNAŽIL S PRIKAZOM DISPERZIJE SNOVI V PROSTORU</dc:title><dc:creator>Dolšak Lavrič,	Petra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kukec,	Andreja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Ogrin ,	Matej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>emisijska evidenca</dc:subject><dc:subject>prostorsko-časovna porazdelitev</dc:subject><dc:subject>kompleksen teren</dc:subject><dc:subject>GRMM/GRAL disperzija snovi</dc:subject><dc:subject>receptorski model PMF</dc:subject><dc:subject>statistična analiza</dc:subject><dc:subject>analiza negotovosti</dc:subject><dc:description>Integralna prostorska in časovna analiza antropogenih virov onesnažil, pripravljena na urni ravni in na mreži 15 × 15 metrov, sklopljena z Lagrangeevim disperzijskim modelom GRAMM/GRAL, predstavlja učinkovito orodje za ocenjevanje vpliva primarnih virov emisij na kakovost zraka. Za študijsko območje je bilo izbrano predalpsko mesto Ljubljana. V emisijski evidenci so bili upoštevani sektorji, ki največ prispevajo k emisijam NOx, PM10, PM2,5, NMVOC in NH3. Skupne ocenjene letne emisije za Ljubljano v letu 2021 so znašale 1.935 ton NOx, 393 ton PM10, 315 ton PM2,5, 1.847 ton NMVOC in 168 ton NH3. Prostorska analiza je pokazala, da so koncentracije NOx predvsem skoncentrirane ob glavnih cestah, nekaj visokih koncentracij pa sovpada z lokacijami industrijskih obratov. Emisije iz prometa so razvidne tudi na zemljevidih emisij PM in NMVOC. Emisije PM10 in PM2,5 so povezane predvsem s stanovanjskimi območji, predvsem zaradi uporabe lesne biomase v malih kuriščih. Emisije NH3 sovpadajo s kmetijsko rabo tal. Emisije NMVOC so skoncentrirane v poslovno-obrtnih conah, kjer je uporaba topil pogostejša. Za oceno zanesljivosti emisijske evidence je bila pripravljena celovita validacija in verifikacija. Pripravljena je bila primerjava evidence z drugimi evropskimi državami glede na površino in gostoto poselitve ter celovita analiza negotovosti. Verifikacija je bila narejena s primerjavo vetrovnih polj modela GRAMM na petih lokacijah meritev z uporabo statistične analize (R, MB, NMB in RMSE). Statistično so bili analizirani tudi rezultati meritev in izmerjene vrednosti PM in NOx na treh merjenih lokacijah (Bežigrad, Celovška in Vič). Statistična primerjava med modeliranimi in opazovanimi koncentracijami kaže zmerno ujemanje za PM10 in boljše ujemanje za NOx. Na lokaciji Vič je bila v letu 2023 narejena tudi analiza virov emisij s pomočjo metode PMF, ki izkazuje podobno analizo virov v primerjavi z emisijsko evidenco. Na splošno rezultati te študije izboljšujejo razumevanje dinamike disperzije snovi ter zagotavljajo znanstveno podlago za odločitve, namenjene izboljšanju kakovosti zraka in varovanju zdravja prebivalcev.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-10-08 08:30:08</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>189501</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 10159</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
