<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Motnje hranjenja pri dijakih</dc:title><dc:creator>Prevc Gorenčič,	Teja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pirc,	Tina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>motnje hranjenja</dc:subject><dc:subject>srednješolski učitelji</dc:subject><dc:subject>znanje</dc:subject><dc:subject>prepričanja</dc:subject><dc:subject>samoučinkovitost</dc:subject><dc:description>Motnje hranjenja predstavljajo pomemben izziv na področju duševnega zdravja mladostnikov, šolsko okolje pa ima lahko pomembno vlogo pri njihovem zgodnjem prepoznavanju in usmerjanju dijakov k ustrezni pomoči. V magistrskem delu sem raziskovala znanje, prepričanja in samoučinkovitost slovenskih srednješolskih učiteljev pri soočanju s problematiko motenj hranjenja pri dijakih oziroma dijakinjah ter medsebojno povezanost omenjenih konstruktov. Raziskava je temeljila na uporabi mešanih metod. V kvantitativnem delu raziskave je sodelovalo 540 učiteljev, v kvalitativnem pa 7 učiteljev, ki poučujejo na slovenskih srednjih šolah. Kvantitativne podatke sem zbrala z vprašalnikom ter jih analizirala s korelacijsko in regresijsko analizo. Kvalitativne podatke sem pridobila s polstrukturiranimi intervjuji in jih obdelala s tematsko analizo. Rezultati so pokazali, da učitelji prepoznavajo resnost problematike motenj hranjenja med mladostniki in do dijakov izražajo pretežno podporna prepričanja, ki se razlikujejo glede na vsebinsko področje. Njihovo znanje o motnjah hranjenja je neenakomerno, saj razmeroma dobro poznajo splošne značilnosti in bolj očitne opozorilne znake, manj znanja pa so pokazali pri prepoznavanju manj tipičnih in prikritih simptomov. Prav tako se počutijo bolj samozavestne pri vključevanju šolske svetovalne službe in usmerjanju dijaka k strokovni pomoči kot pri nudenju neposredne podpore dijaku in prepoznavanju opozorilnih znakov. Objektivno znanje, zaznano znanje, samoučinkovitost in posamezni faktorji prepričanj so bili med seboj večinoma pozitivno povezani, vendar se je moč povezav razlikovala. Pri napovedovanju samoučinkovitosti sta se kot statistično značilna napovednika izkazala objektivno znanje in faktor prepričanj o vplivu dijakov z motnjo hranjenja na šolsko okolje. Ugotovitve magistrskega dela opozarjajo na ključna področja, na katerih učitelji potrebujejo dodatno usposabljanje, smernice in podporo.</dc:description><dc:publisher>[T. Prevc Gorenčič]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-10-07 07:16:24</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>189421</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 37.015.3:616.33-008.4(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 642735</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 293970179</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
