<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Inkluzivna tematska pot za priložnostno učenje odraslih z gibalno oviranostjo</dc:title><dc:creator>Ferjančič,	Zala	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Govekar Okoliš,	Monika	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Ličen,	Nives	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>učna krajina</dc:subject><dc:subject>tematska pot</dc:subject><dc:subject>inkluzivnost</dc:subject><dc:subject>pravičnost</dc:subject><dc:subject>gibalna oviranost</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava inkluzivno tematsko pot kot okolje priložnostnega učenja odraslih z gibalno oviranostjo v javnem odprtem prostoru. Izhaja iz razlikovanja med dostopnostjo in inkluzivnostjo. Dostopnost je nujni pogoj za udeležbo, sama po sebi pa še ne zagotavlja enakopravnega vključevanja. Namen raziskave je bil preučiti značilnosti inkluzivne tematske poti glede na premik od dostopnosti k inkluzivnosti ter ugotoviti, kako jo načrtovati tako, da odraslim z gibalno oviranostjo omogoča enakopravno vključevanje v priložnostno učenje. Teoretski okvir povezuje priložnostno učenje odraslih in koncept učne krajine z inkluzivnostjo, s pravičnostjo ter z načeli inkluzivnega oblikovanja.
Empirični del temelji na kvalitativni eksplorativni študiji primera tematske poti Odkrivaj Vipavo skozi čas, kulturo in naravo. V raziskavi je sodelovalo šest odraslih oseb z gibalno oviranostjo in pet strokovnih udeleženk. Podatki so bili zbrani s polstrukturiranimi intervjuji, z opazovanjem z udeležbo in analizo dokumentov ter analizirani s tematsko vsebinsko analizo.
Inkluzivnosti tematske poti ni mogoče zagotoviti zgolj z odpravljanjem fizičnih ovir. Na možnost udeležbe vplivajo tudi informacijska, organizacijska, učna in odnosna razsežnost poti ter vključevanje uporabnikov v načrtovanje in preverjanje rešitev. Digitalne rešitve lahko za nekatere obiskovalce razširijo možnosti dostopa, za druge pa ustvarijo novo oviro. Učenje se na poti prepleta z gibanjem, druženjem in doživljanjem kraja, zato so pomembni lasten tempo, povezovanje z lastnimi izkušnjami in možnost, da obiskovalec v učno izkušnjo tudi sam nekaj prispeva. 
Na podlagi empiričnih ugotovitev in teoretskih izhodišč je oblikovan model načrtovanja in oblikovanja inkluzivne tematske poti z osmimi povezanimi elementi, in sicer: dejanska možnost udeležbe, izbira in prilagodljivost, pripoznanje raznolikosti, enakovredna udeležba, prispevanje in soustvarjanje, glas in vpliv uporabnikov, odnosi in podpora ter osebna relevantnost in izkustvenost učne vsebine. Osrednja ugotovitev je, da inkluzivna tematska pot ni zgolj dostopna pot z dodatnimi prilagoditvami, temveč učno okolje, ki različnim posameznikom omogoča smiselno in enakovredno udeležbo.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-10-03 07:16:20</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>189313</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 642273</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 293490947</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
