<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Bakterijski biofilmi kot biolepila</dc:title><dc:creator>Saje,	Klemen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Stopar,	David	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>biofilm</dc:subject><dc:subject>biolepilo</dc:subject><dc:subject>Escherichia coli</dc:subject><dc:subject>Bacillus subtilis</dc:subject><dc:subject>reologija</dc:subject><dc:subject>viskoelastičnost</dc:subject><dc:subject>površinska energija</dc:subject><dc:subject>polimeri</dc:subject><dc:description>Trg biolepil zelo hitro raste in potrebe po novih biolepilih so velike. V magistrskem delu smo preizkušali lepilne sposobnosti izbranih bakterijskih biofilmov na lesu smreke. Analizirali smo reološke lastnosti in površinske energije biofilmov. Osredotočili smo se na biofilma bakterij E. coli 1655 in B. subtilis 3610. Po enem dnevu sušenja sta imela biofilma primerljive lepilne lastnosti, po štirih dneh pa se je biofilm bakterije E. coli izkazal za boljšega. Reološki testi so pokazali, da je biofilm bakterije B. subtilis bolj viskozen in bolj odporen na mehanske sile, biofilm bakterije E. coli pa ima za lepljenje primernejše razmerje med viskoznim in elastičnim modulom ter se ob nanosu bolje razporedi po površini. Pri merjenju površinskih energij se je za bolj primernega izkazal biofilm bakterije E. coli, kjer večja kompatibilnost z lesom omogoča boljše prodiranje v les in s tem večjo stično ploskev z lepilom. Rezultati nakazujejo, da imajo biofilmi sposobnost lepljenja lesa.</dc:description><dc:publisher>[K. Saje]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-10-03 07:15:35</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>189308</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 579.6:579.26:544</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 298213</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 293716227</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
