Konkurenčnopravne omejitve pravic intelektualne lastnineJeglič, Lana (Avtor) Podobnik, Klemen (Mentor) pravice intelektualne lastnineinovacijekonkurenčno pravolicenčni sporazumiskupinska izjemazloraba prevladujočega položajazavrnitev licenceNa preseku konkurenčnega prava in pravic intelektualne lastnine se skriva ena najbolj trdovratnih napetosti sodobnega tržnega gospodarstva. Medtem ko si v sferi konkurenčnega prava prizadevamo vzdrževati raven učinkovite konkurence, na drugi strani v sferi prava intelektualne lastnine dopuščamo priznavanje izključnih pravic. Danes prevladujoče stališče zanemarja prvotno prepričanje o inherentnem nasprotju in v ospredje postavlja nujno komplementarnost obeh področij. Zgolj s sočasnim priznavanjem prednosti obeh področij bomo lahko v sosledju s časom dolgoročno zagotavljali učinkovito konkurenco, spodbujanje inovacij ter povečanje blaginje potrošnikov. Upoštevanje dinamičnih učinkov je v praksi privedlo do razvoja številnih standardov in doktrin, ki skušajo vzpostaviti ravnotežje med varstvom izključnih pravic in preprečevanjem protikonkurenčnih ravnanj. Kot izhodiščno in bistveno velja, da sama izključna narava pravic ni problematična – ne pomeni avtomatskega obstoja omejevalnega sporazuma ali zlorabe prevladujočega položaja. Problematična postane šele zaradi izvrševanja na način, ki dejansko omejuje konkurenco. Zaradi raznovrstnosti takšnih ravnanj imetnikov pravic intelektualne lastnine ter odsotnosti enotnih pravil na ravni EU glede njihove dopustnosti, se je regulacija posameznih ravnanj v praksi izkazala za precej zahtevno. K večji pravni predvidljivosti sicer prispevajo sprejete uredbe o skupinskih izjemah ter sodna praksa sodišč EU in Evropske komisije, vendar hiter razvoj inovacij in nenehno spreminjanje tržnih razmer odpirata vprašanje o vzdržljivosti obstoječih praks v prihodnosti.L. Jeglič20262026-10-02 09:00:13Magistrsko delo/naloga189165UDK: 347.77:338.242.2(043.2)VisID: 146046COBISS_ID: 302213635sl