<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Prikrivanje znakov motnje pozornosti in hiperaktivnosti (ADHD) in duševno zdravje pri mladih ženskah z ADHD na prehodu v odraslost</dc:title><dc:creator>Zakonšek,	Pika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Košak Babuder,	Milena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pulec Lah,	Suzana	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>motnja pozornosti in hiperaktivnosti (ADHD)</dc:subject><dc:subject>ženske z ADHD</dc:subject><dc:subject>prikrivanje</dc:subject><dc:subject>duševno zdravje</dc:subject><dc:subject>prehod v odraslost</dc:subject><dc:description>Motnja pozornosti in hiperaktivnosti (ADHD) je pri dekletih in ženskah pogosto prepoznana kasneje kot pri fantih in moških, saj se njene značilnosti pogosto izražajo drugače ali jih posameznice zavestno oziroma nezavedno prikrivajo. Uporaba strategij prikrivanja simptomov ADHD, s katerimi posamezniki zmanjšujejo vidnost svojih težav, v zadnjih letih predstavlja novo in pomembno raziskovalno področje. Kljub temu ostaja v primerjavi s prikrivanjem pri osebah z avtistično motnjo še vedno razmeroma slabo raziskana, zlasti pri mladih ženskah.
Cilj raziskave je bil preučiti uporabo strategij prikrivanja simptomov ADHD pri mladih ženskah z ADHD na prehodu v odraslost ter empirično preveriti povezanost med uporabo strategij prikrivanja, izraženostjo simptomov ADHD, občutki izčrpanosti in mentalnega napora ter težavami na področju duševnega zdravja. Dodatno smo preverili napovedno vrednost prikrivanja simptomov ADHD za občutke izčrpanosti in mentalnega napora ter samooceno izraženosti stresa. Raziskali smo tudi, ali se uporaba strategij prikrivanja, izraženost simptomov ADHD ter izčrpanost in mentalni napor razlikujejo glede na obdobje postavitve diagnoze ADHD. 
Raziskava je bila zasnovana kot kvantitativna korelacijska študija. V raziskavo je bilo vključenih 63 mladih žensk z uradno diagnozo ADHD, starih med 18 in 29 let. Podatke smo zbirali s spletnim vprašalnikom, ki je vključeval vprašalnik za oceno značilnosti ADHD, vprašalnik za ocenjevanje prikrivanja znakov ADHD, vprašalnik za oceno izčrpanosti in mentalnega napora, povezanih z uporabo strategij prikrivanja, ter vprašalnik DASS-21 za oceno težav na področju duševnega zdravja.  
Rezultati raziskave kažejo, da mlade ženske z ADHD dosegajo razmeroma visoke rezultate na lestvici prikrivanja simptomov ADHD. Najvišje so ocenjevale strategije, povezane s prikrivanjem nepozornosti, kot so ustvarjanje vtisa zbranosti, prikrivanje izgube pozornosti in prikrivanje »miselnega tavanja«. Med višje ocenjenimi strategijami sta bili tudi trud za organizacijo obveznosti in nadzor govorjenja v socialnih okoliščinah. Višja izraženost uporabe strategij prikrivanja je bila povezana z višjo samooceno izraženosti simptomov ADHD, večjo izčrpanostjo in mentalnim naporom po socialnih in drugih vsakodnevnih situacijah ter z več težavami na področju duševnega zdravja. Statistično značilne pozitivne povezave so bile ugotovljene med uporabo strategij prikrivanja in samooceno izraženosti simptomov depresije, anksioznosti in stresa, pri čemer je bila povezava najmočnejša s stresom. Ugotovili smo, da je večja izraženost značilnosti ADHD povezana z večjo uporabo prikrivanja tudi po kontroli starosti in obdobja postavitve diagnoze. Regresijske analize so pokazale, da je bilo prikrivanje znakov ADHD povezano z izčrpanostjo in mentalnim naporom tudi ob upoštevanju izraženosti simptomov ADHD. Uporaba prikrivanja napoveduje samooceno izraženosti stresa tudi ob upoštevanju izraženosti simptomov ADHD. Zaradi presečne zasnove raziskave teh rezultatov ni mogoče interpretirati kot vzročne povezave. Obdobje postavitve diagnoze ADHD ni bilo povezano z uporabo strategij prikrivanja ter izčrpanostjo in mentalnim naporom. Statistično značilno razliko smo ugotovili pri samooceni izraženosti simptomov ADHD. Udeleženke, ki so diagnozo prejele v odraslosti, so intenzivnost simptomov ADHD ocenjevale višje kot tiste, ki so jo prejele v mladostništvu.
Ugotovitve raziskave prispevajo k boljšemu razumevanju uporabe strategij prikrivanja simptomov ADHD pri mladih ženskah ter njihovih povezav s psihološko obremenjenostjo. Ugotovitve opozarjajo na pomen zgodnejšega prepoznavanja ADHD pri dekletih in mladih ženskah ter razvoja oblik podpore, ki bi lahko zmanjšale potrebo po prikrivanju in prispevale k boljšemu duševnemu zdravju.</dc:description><dc:publisher>P. Zakonšek</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-10-02 08:31:16</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>189162</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616.89-008.47(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 217834</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 293556483</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
