Povezanost obvladovanja aritmetičnih veščin z matematično anksioznostjo, delovnim spominom in samopodobo pri učencih s primanjkljaji na posameznih področjih učenja in brez njihPivk, Metka (Avtor) Poredoš, Mojca (Mentor) Košak Babuder, Milena (Komentor) učne težaveotroci s posebnimi potrebamiobvladovanje aritmetičnih veščindelovni spominmatematična anksioznostsamopodoba na področju matematikeučenci s primanjkljaji na posameznih področjih učenjaUspešnost pri matematiki ni odvisna le od učenčevih kognitivnih sposobnosti, temveč tudi od čustvenih dejavnikov, kot sta samopodoba in anksioznost. Posebno pozornost je treba nameniti učencem s primanjkljaji na posameznih področjih učenja (v nadaljevanju PPPU), saj se ti pogosto soočajo s težavami na različnih področjih kognitivnega delovanja, tudi na področju delovnega spomina. Te težave negativno vplivajo na obvladovanje aritmetičnih veščin, kar pogosto vodi v številne neuspehe. Posledično učenci s PPPU razvijejo negativna prepričanja o svojih zmožnostih in nižjo samopodobo, ki je povezana z višjo stopnjo matematične anksioznosti. Učenci, ki dvomijo o svojih sposobnostih, se pogosto počutijo preobremenjene in razvijejo strah pred neuspehom, kar še dodatno povečuje njihovo anksioznost. Po drugi strani pa je pozitivna samopodoba lahko varovalni dejavnik, saj se učenci, ki verjamejo v svoje sposobnosti, z večjim zaupanjem spopadajo z izzivi in so manj podvrženi matematični anksioznosti. Zato je pri učencih s PPPU, poleg razvijanja in spodbujanja kognitivnih značilnosti, ključnega pomena tudi spodbujanje oblikovanja pozitivne samopodobe, kar lahko pomembno pripomore k zmanjšanju tesnobe in večji uspešnosti pri matematiki. Osrednji cilj magistrskega dela je preučiti pretekle raziskave in raziskati povezanost med obvladovanjem aritmetičnih veščin, matematično anksioznostjo, delovnim spominom in samopodobo na področju matematike pri učencih s PPPU in brez PPPU ter ugotoviti morebitne razlike v povezanosti med skupinama. Podcilj je ugotoviti tudi, kakšen je učinek aritmetičnih veščin, delovnega spomina in samopodobe na področju matematike na izraženost matematične anksioznosti pri učencih s PPPU in brez PPPU ter razlike v učinku dejavnikov na matematično anksioznost pri obeh skupinah. V empiričnem delu magistrske raziskave smo z uporabo štirih merskih pripomočkov preučevali, kakšna je povezanost med obvladovanjem aritmetičnih veščin, matematično anksioznostjo, delovnim spominom in samopodobo na področju matematike pri dveh skupinah učencev – s PPPU in brez. Med obema skupinama smo identificirali razlike v značilnostih, povezanosti in učinkih dejavnikov na matematično anksioznost. Raziskavo smo izvedli na vzorcu učencev od 7. do 9. razreda (N = 42). Učenci so glede na razred, starost in spol tvorili ekvivalentni par, pri čemer je vsak par sestavljal učenec s PPPU in njegov vrstnik brez PPPU. Za preverjanje aritmetičnih veščin smo uporabili Desetminutni aritmetični test, matematično anksioznost smo preverjali z Lestvico matematične anksioznosti (angl. Mathematics Anxiety Scale-UK – MAS-UK), za delovni spomin smo uporabili dva preizkusa iz pripomočka Profil ocene posebnih potreb (angl. Special Needs Assessment Profile – SNAP), samopodobo na področju matematike pa smo preverjali s podlestvico vprašalnika TIMSS 2015 za učence 8. razredov. Rezultati magistrskega dela kažejo, da učenci brez PPPU dosegajo statistično značilno boljše rezultate na področju aritmetičnih veščin, besednega delovnega spomina in imajo višjo samopodobo na področju matematike kot učenci s PPPU. Razlike v ravni matematične anksioznosti med skupinama nismo našli, matematična anksioznost pa se je v obeh skupinah najpogosteje pojavljala v situacijah ocenjevanja. Najmočnejša povezanost se je pokazala med matematično anksioznostjo in samopodobo na področju matematike. Regresijska analiza pa je pokazala, da samopodoba pomembno napoveduje stopnjo matematične anksioznosti, medtem ko aritmetične veščine in delovni spomin k njeni napovedi bistveno ne prispevajo. Ugotovitve poudarjajo pomen čustvenih dejavnikov pri doživljanju matematike. Način, kako učenci dojemajo lastne matematične sposobnosti, pomembno vpliva na njihovo doživljanje tesnobe. Zato pri podpori učencem s PPPU ni pomembno usmerjanje zgolj v razvoj kognitivnih spretnosti, temveč tudi v krepitev pozitivne matematične samopodobe in občutka kompetentnosti.M. Pivk20262026-10-02 08:31:05Magistrsko delo/naloga189160UDK: 376-053.2(043.2)VisID: 217832COBISS_ID: 293556995sl